Zaščitimo se pred UV sevanjem

Sonce je nepogrešljiv vir življenja. Zagotavlja nam svetlobo in toploto, spodbuja nastajanje vitamina D v koži ter pozitivno vpliva na naše počutje. Kljub pomembnim koristim za zdravje pa moramo biti pri izpostavljanju soncu previdni.

Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju (sončnemu ali umetnih virov npr. solariju) povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka. Akutne in kronične/odložene škodljive učinke povzroča tudi na očeh in vpliva  na imunski sistem.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS, je v Sloveniji v obdobju 2018 do 2022, upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno smo beležili povprečno 4.175 novih primerov. Strmo narašča tudi število novih primerov kožnega melanoma (najagresivnejšo obliko kožnega raka), s povprečno 681 novih primerov na leto.

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti kožnega melanoma so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in tveganim vedenjem, to so:

·         izpostavljanje soncu; svetla polt; številni, nepravilni in različni kožni nevusi;

·         sončne opekline (še zlasti v otroštvu); predrakave spremembe na koži;

·         družinska obremenjenost ali že prebolel rak kože; oslabljen imunski sistem;

·         pridobivanje zagorele polti v solarijih.

Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV sevanju z namenom pridobivanja zagorele polti, večamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, je odgovor kože na poškodbo.

Splošna priporočila za zaščito pred UV sevanjem

Spremljajmo dnevne napovedi UV indeksa           

Od druge dekade maja do prve dekade avgusta se v nižinskem svetu Slovenije vrednosti UV indeksa 3 in več pojavljajo najdlje in sicer že od 10. ure dopoldne pa vse do približno 17. ure.

2.    Omejimo izpostavljanje soncu

V Sloveniji je UV sevanje najmočnejše med aprilom in septembrom, UV indeks doseže najvišje vrednosti že v maju vse do prve polovice avgusta. Čez dan doseže vrh okoli sončnega poldneva, približno ob 13. uri po poletnem času. Zato aktivnosti na prostem načrtujmo zjutraj ali pozno popoldne, sicer pa se ustrezno zaščitimo glede na UV indeks.

3.    Umaknemo se v senco

Npr. pod drevesom, latnikom, dežnikom ali senčilom, najbolje smo zaščiteni v notranjosti stavb.

4.    Ustvarimo si lastno senco

Oblecimo gosto tkana, ohlapna oblačila in si nadenimo širokokrajno pokrivalo.

Oči zaščitimo tudi s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike (leče CE, UV 400; čim večji očalni okvirji, ki ščitijo tudi s strani).

Kot dodatno zaščito uporabimo kremo za zaščito pred soncem

Na dele telesa, ki jih ne moremo prekriti z oblačili, nanesemo kremo za zaščito pred soncem s široko zaščito (UVA in UVB) in sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) najmanj 30.
Za učinkovito zaščito kremo nanesemo v zadostni količini pred izpostavitvijo soncu in jo ponovno nanašamo vsaki 2 uri ter po plavanju ali močnem znojenju.

Kreme za zaščito pred soncem niso namenjene podaljševanju izpostavljanja soncu.

Svetujemo še:

·         Ne sončimo se namerno.

·         Odpovejmo se uporabi solarija.

·         Redno nadomeščajmo tekočino. Najbolje, da pijemo vodo.

II.            Mesečno samo-pregledovanje kože

Poleg izvajanja zaščite pred UV sevanjem je pomembno tudi redno samo-pregledovanje kože za zgodnje odkrivanje kožnega melanoma. Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrične, nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 mm in nad nivojem kože, se spreminjajo v velikosti, obliki ali barvi.  

prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene

Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja

NIJZ, Območna enota Koper