Volk in ljudje: nova spoznanja iz Slovenije in Evrope ter soobstoj v praksi

Slovenci volka sprejemajo kot del narave, v gozdu pa se ga precej bojijo

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v okviru projekta LIFE WILD WOLF predstavili preliminarne rezultate raziskave javnega mnenja o volkovih v osmih evropskih državah in nova spoznanja o slovenski populaciji volkov, ki jo z genetskimi metodami spremljajo že od leta 2010.

Slovenci volka sprejemajo kot del narave, vendar je strah pred njim še vedno precej prisoten. Kar 93,9 % vprašanih meni, da volkovi sodijo v naravo, medtem ko jih je 67,9 % strah hoditi po gozdu, kjer živijo volkovi. Obenem večina meni, da volkovi ljudi praviloma ne napadajo, 56,3 % pa jih verjame v možnost mirnega sobivanja ljudi in volkov.

To so nekateri preliminarni rezultati raziskave projekta LIFE WILD WOLF, ki poteka v osmih evropskih državah. »Rezultati kažejo pomembno razliko med občutkom strahu in oceno dejanskega tveganja. Ljudje se volka bojijo, a hkrati večinoma vedo, da človeka praviloma ne napada,« je pojasnila dr. Aleksandra Majić Skrbinšek z Biotehniške fakultete.

Podpora odstrelu še ne pomeni, da je volkov preveč

Pri vprašanjih upravljanja so mnenja precej bolj razdeljena. Regulirani odstrel podpira 40,3 % slovenskih anketirancev, vendar jih le 20,8 % meni, da je volkov v Sloveniji preveč. Z zmanjšanjem varstvenega statusa volka v EU se strinja 18,8 % vprašanih, skoraj polovica (49,1 %) pa je glede tega neopredeljena. »Slovenska javnost volka v veliki meri sprejema kot naraven in pomemben del ekosistema. Stališča do konkretnega upravljanja pa so precej bolj raznolika. Odnosa do volkov zato ni mogoče preprosto opisati z delitvijo na za in proti,« je poudarila dr. Majić Skrbinšek.

Volkove poznamo po imenu in rodovniku

Slovensko populacijo volkov raziskovalci Biotehniške fakultete z neinvazivnimi molekularno-genetskimi metodami intenzivno spremljajo od leta 2010. Iz vzorcev, ki jih volkovi puščajo v naravi, so lahko podrobno sledili rasti populacije, njenemu širjenju v Alpe in najnovejši širitvi na Pohorje. Z rekonstrukcijo rodovnikov spremljajo socialno dinamiko tropov in zaznavajo redke primere križanja s psi.

»Danes o volkovih v Sloveniji ne vemo le, kje živijo in koliko jih je, temveč tudi, kdo so, od kod prihajajo, kako so med seboj povezani in kako se populacija skozi čas spreminja,« je povedal doc. dr. Tomaž Skrbinšek.

Odločitve na podlagi preverljivih podatkov

Slovenski raziskovalci so v zadnjih desetletjih pomembno prispevali k poznavanju številčnosti, razširjenosti, genetike, vedenja in prehrane volkov ter njihovega vpliva na prostoživeče parkljarje in domače živali. Pri spremljanju populacije ima pomembno vlogo tudi telemetrija. Ti podatki so temelj za načrtovanje upravljavskih ukrepov in preprečevanje škod na domačih živalih.

»Raziskave same po sebi ne odpravijo vseh družbenih konfliktov. Omogočijo pa, da odločitve temeljijo na preverljivih podatkih in ne na posameznih opažanjih ali pričakovanjih. Za to potrebujemo sodelovanje raziskovalcev, pristojnih institucij, lovcev, rejcev in lokalnih skupnosti,« je izpostavil doc. dr. Hubert Potočnik.

Sobivanje v praksi

Drugi del dneva je bil namenjen predstavitvi praktičnih primerov sobivanja z velikimi zvermi na območju Pivke. V Centru o velikih zvereh DINA Pivka sta Helena Šneberger Mandelj iz Zavoda za turizem Pivka in dr. Irena Kavčič iz Biotehniške fakultete UL udeležencem predstavili pomen ozaveščanja in odgovornega vedenja na območjih prisotnosti velikih zveri ter izdelke in storitve, vključene v shemo Medvedu prijazno.

Predstavnika podjetja BeAroundMe, Jernej Žgur in Tjaša Žgur, sta udeležence popeljala na teren, kjer so iskali sledi prostoživečih živali ter spregovorili o primernem ravnanju ob morebitnem srečanju z medvedom. Ob kosilu se je predstavila Turistična kmetija Andrejevi, ki svojo ponudbo gradi na povezovanju lokalnega okolja, domačih surovin in doživetij podeželja. Sledila je praktična delavnica z Mojco Poje iz podjetja Smrekomaz, na kateri so udeleženci izdelali mazilo iz smrekove smole.

Terenski del se je zaključil z ogledom primera dobre prakse varovanja domačih živali na Kmetiji Slavec iz Knežaka, kjer za preprečevanje škod uporabljajo različne zaščitne ukrepe, med njimi večžične elektroograje, visoke elektromreže in pastirske pse. Terenski program je tako na konkretnih primerih pokazal, da je sobivanje z velikimi zvermi povezano tako z znanjem in primernim vedenjem ljudi kot tudi z uporabo učinkovitih preventivnih ukrepov.

O projektu LIFE WILD WOLF

Projekt LIFE WILD WOLF je namenjen izboljšanju sobivanja ljudi in volkov v evropski kulturni krajini. Raziskovalci preučujejo vedenje volkov v bližini ljudi ter razvijajo pristope za preprečevanje konfliktnih situacij, pomemben del projekta pa je tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. V projektu sodeluje 18 partnerjev iz osmih evropskih držav, med njimi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Projekt poteka od leta 2023 do 2027 in ga sofinancira Evropska unija v okviru programa LIFE.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Vir fotografij je Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta