Prvo praznovanje Unescovega mednarodnega dneva jam in krasa

Slovenija je med 10. in 13. septembrom gostila prvo praznovanje Unescovega mednarodnega dneva jam in krasa, ki ga bomo po novem vsako leto zaznamovali 13. septembra. Štiridnevno dogajanje je povezalo znanstvenike, jamarje, upravljavce kraških območij, odločevalce in širšo javnost ter poudarilo posebno vlogo Slovenije v svetovnem krasoslovju, speleologiji in varovanju kraške dediščine. Pri organizaciji je sodelovala tudi Občina Pivka, ki je gostila strokovno ekskurzijo po Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera.

Udeleženci strokovne ekskurzije so v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer spoznavali značilnosti kraške pokrajine Zgornje Pivke in vlogo Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pri njenem ohranjanju. V Centru DINA Pivka so se seznanili z biologijo in ekologijo medveda, volka in risa ter izzivi njihovega sobivanja s človekom

Praznovanje je spremljala mednarodna znanstvena konferenca Raziskujmo, razumimo in varujmo: k trajnostnemu upravljanju jam in krasa, ob njej pa so se zvrstili strokovna srečanja, ekskurzije, predstavitve in dogodki za javnost. Vrhunec je bila osrednja slovesnost 12. septembra v Postojnski jami. Dan pozneje, na prvi uradni mednarodni dan jam in krasa, so pred Planinsko jamo odkrili obeležitveno tablo izviru Unice, ki je bil po merilih Mednarodne zveze hidrogeologov uvrščen med najpomembnejše kraške izvire na svetu.

Od pobude do soglasne razglasitve

Mednarodni dan jam in krasa je nastal na pobudo Mednarodne speleološke zveze (UIS). Ideja se je oblikovala po uspešnem mednarodnem letu jam in krasa 2021–2022, v okviru katerega so po svetu pripravili približno 1.400 dogodkov. Ko je leta 2022 vodenje zveze prevzela izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, si je uresničitev pobude zastavila kot enega ključnih ciljev svojega mandata. Vodila je pripravo predloga in strokovnih utemeljitev ter pridobivanje podpore več kot 150 mednarodnih, regionalnih in nacionalnih organizacij in ustanov. Pobudo je nato prevzela Republika Slovenija ter jo s podporo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, pristojnega ministrstva in slovenske diplomacije vodila skozi strokovne in diplomatske postopke. Generalna konferenca Unesca jo je 12. novembra 2025 v Samarkandu v Uzbekistanu sprejela soglasno. »To je bila kombinacija dobre ideje, strokovnega dela, vztrajnosti, mednarodnega povezovanja in diplomacije. Brez pobude Mednarodne speleološke zveze se proces ne bi začel, brez podpore Inštituta za raziskovanje krasa ga ne bi bilo mogoče izpeljati, brez podpore Slovenije pa predlog ne bi mogel uspešno skozi postopke Unesca,« je na tiskovni konferenci pred praznovanjem poudarila Nadja Zupan Hajna. Razglasitev je za Slovenijo pomembno priznanje, obenem pa tudi zaveza. Slovenija je domovina Klasičnega krasa, od koder je svet prevzel izraz karst, na naših tleh pa so se razvijali začetki krasoslovja, speleologije in speleobiologije. »To ni slovenski mednarodni dan. Slovenija je svetu podarila dan za vse. Svoje znanje, tradicijo in mednarodni položaj smo uporabili za nekaj, kar presega naše meje,« je dejala Nadja Zupan Hajna. Po njenih besedah mednarodni dan ni cilj, temveč začetek in priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v razumevanje, odgovornost in boljše varovanje.

Kras kot vir znanja in pitne vode

Posebno mesto v tej zgodbi imata Postojna in njena okolica, kjer raziskovanje kraških pojavov poteka že več stoletij. Tradicijo od leta 1947 nadaljuje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki bo prihodnje leto praznoval 80-letnico delovanja. Njegova predstojnica izr. prof. dr. Nataša Ravbar je Klasični kras, območje med Ljubljano, Trstom in Reko, opisala kot učbenik krasoslovja. Iz tega prostora so v mednarodno strokovno izrazje poleg besede kras prešle tudi besede dolina, ponor in druge. Inštitut danes povezuje geografe, geologe, hidrologe, biologe in druge strokovnjake. V sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici izvaja doktorski študij krasoslovja, izdaja mednarodno revijo Acta Carsologica in že več kot tri desetletja pripravlja mednarodno krasoslovno šolo. Skupaj z Jamarsko zvezo Slovenije vodi tudi kataster jam, zbrani podatki pa so pomembna podlaga za raziskovanje kraških procesov in načrtovanje posegov v prostor. Prof. dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa je opozoril, da je kras kompleksen sistem, v katerem se prepletajo ozračje, površje, podzemlje, voda in živi svet. Tudi v Sloveniji se s kraško vodo oskrbuje približno polovica prebivalstva, zato je dobro poznavanje kraških vodonosnikov nujno za njihovo varovanje pred onesnaženjem, odzivanje na podnebne spremembe ter premišljeno umeščanje cest, naselij in drugih objektov. Opozoril je tudi na vplive turizma. Ta je lahko pomembna priložnost za ozaveščanje obiskovalcev, vendar mora upravljanje turističnih jam temeljiti na spremljanju jamske klime, prenikle vode in drugih kazalnikov. Na povezovanje turizma, izobraževanja in varovanja je opozoril tudi Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama. Po njegovih pričakovanjih naj bi razstavo Expo Postojnska jama kras letos obiskalo okoli sto tisoč ljudi, ki se bodo ob njej seznanili s pomenom in krhkostjo kraškega sveta. Poudaril je, da upravljanje jam ni zgolj ekonomska dejavnost, temveč vključuje tudi stalno spremljanje dogajanja v jami in vplivov turizma.

Priznanje prinaša tudi odgovornost

Dragocene izkušnje odgovornega upravljanja prinašajo Škocjanske jame, ki so bile leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Direktorica Parka Škocjanske jame Polona Kovačič je opozorila, da razglasitev mednarodnega dneva ni le priznanje, ampak predvsem velika odgovornost. V parku ima varstvo narave prednost, zato je obisk omejen glede na nosilno zmogljivost okolja, ogledi so vodeni, izvajajo pa tudi ukrepe za zmanjševanje vplivov obiska, obnovo habitatov in čiščenje onesnaženih jam. Ker narava ne pozna meja zavarovanih območij, občin ali držav, uspešno varovanje zahteva sodelovanje raziskovalnih ustanov, države, lokalnih skupnosti, gospodarstva, prostovoljcev in domačinov. »Naša odgovornost je, da vrednote, zaradi katerih so bile Škocjanske jame pred 40 leti vpisane na seznam svetovne dediščine, ohranimo za naslednje generacije v enakem ali še boljšem stanju,« je poudarila Kovačičeva. Posebej pomembno je delo z mladimi, ki bodo kraški prostor upravljali v prihodnosti. Prav stanje dediščine, ki jim jo bomo predali, bo po njenih besedah pokazalo, kako uspešni smo bili pri njenem varovanju.

Osrednja slovesnost ob Unescovem mednarodnem dnevu jam in krasa

Po krajšem turističnem ogledu so se gostje zbrali v Koncertni dvorani, kjer sta uvodnemu videu in nastopu gledališča Serpentes sledila pozdravni nagovor izr. prof. dr. Nadje Zupan Hajna in slavnostni nagovor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. »To je zgodovinski trenutek za svetovno skupnost, ki raziskuje, razume in varuje jame in kras, obenem pa je to tudi posebno priznanje Sloveniji,« je na osrednji slovesnosti ob prvem mednarodnem dnevu jam in krasa v Postojnski jami poudarila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Zbrane sta nagovorila tudi njegova ekscelenca Khondker M. Talha, predsednik 43. zasedanja Unescove generalne konference, in Magdalena Landry, direktorica Unescovega regionalnega urada za znanost in kulturo v Evropi. Dvoranski del slovesnosti je z zaključnim nagovorom sklenil Zdeněk Motyčka, predsednik Mednarodne speleološke zveze.

Dogajanje se je nato nadaljevalo na ploščadi pred Jamskim dvorcem, kjer so goste nagovorili Katja Dolenc Batagelj, izvršna direktorica Postojnske jame d.d., prof. dr. Maja Zalaznik, predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ter izr. prof. dr. Nataša Ravbar, vodja Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Alenka Furlan Čadež

Foto: Valter Leban/ arhiv Inštituta za raziskovanje krasa