Obisk Pivčanov pri prijateljih v Durachu

V petek, 12. julija, smo se odpravili na obisk k našim prijateljem v  pobrateno občino Durach na Bavarskem. Bilo nas je blizu 40 udeležencev. Letos se lahko pohvalimo, da so z nami odšli mladi, tudi dekleta dekliškega zbora Iskrice iz Šmihela in fanta – muzikanta. Bili smo zelo veseli, da smo pomladili udeležbo, hkrati pa je to tudi upanje za prihodnost pobratenja. Kakor vedno smo tudi letos s  sabo vzeli tradicionalni kraški pršut in vino. Pot je bila dolga, zato smo potrebovali postanek. Ustavili smo se v Oberndorfu, kjer je nastala najznamenitejša pesem vseh časov "Sveta noč" (Stille Nacht).  Avtor besedila je bil duhovnik Joseph Mohr, avtor glasbe pa učitelj Franz Xaver Gruber.

V Weidachu pri Durachu so nas pričakali gostitelji, zvečer pa nas je pred občinsko stavbo sprejel župan Duracha Gerhard Hock. Najprej nas je popeljal po Durachu in nam razkazal njihove znamenitosti kot obnovljen dom starejših občanov, obnovljeno osnovno šolo, 500 let staro lipo sredi mesta, … Sledil je sprejem v občinski stavbi. V nagovoru je župan poudaril pomen prijateljstva med občinama in pozitivno ocenil številne stike, ki so se začeli s srečanjem mladih Nemcev in Slovencev v Izoli pred skoraj 50 leti. Župan je še posebej pozdravil in čestital Ernestu Margonu za naziv častnega občana Občine Pivka, ki ga je prejel letos. Ernest Margon, predsednik društva prijateljstva Most, se je zahvali za voščilo in županu v zahvalo in spomin podaril sliko stare razglednice Duracha iz leta 1901. Sliko je podaril tudi našemu prijatelju Krištofu in predsednici društva pobratenja Danieli Knoch Mair. V imenu pivške občine je vse pozdravila tudi podžupanja Jana Gržinič, ki je poudarila pomen pomlajevanja ob obiskih med občinama in županu izročila priložnostna darila. Vse jezikovne ovire je ves čas našega srečanja in obiska v Durachu pomagala premostiti naša nepogrešljiva Saša Bergoč.

V soboto so nam gostitelji organizirali zanimiv izlet, obiskali smo mesto Kaufbeuren. To je tipično historično bavarsko mesto s tradicijo in veliko znamenitostmi. Ogled starega mestnega jedra, tamkajšnjih cerkva, samostana in samostanskega cvetličnega vrta, po katerem smo se sprehodili in povzpeli na mestno obzidje, je bil nekaj posebnega. Z višine smo opazovali mestni vrvež, ki je bil tisti dan na vrhuncu. Imeli smo namreč srečo, da smo doživeli njihov praznik, ko enkrat na leto pripravijo pravo parado srednjeveških običajev, oblačil in navad. Mesto zaživi v pisanih in nenavadnih oblačilih, ljudje se veselijo in sprehajajo po mestu. Na vsakem koraku smo lahko videli žonglerje, plesalce ali obrtnike, ki so izdelovali svoje izdelke in jih seveda ponujali obiskovalcem. Prav ta dan pa je bil namenjen otrokom in ti so v različnih starih oblačilih in skupinah predstavili življenje, ki je nekoč bilo.

Zvečer istega dne pa smo se zbrali vsi, gostitelji, gostje in prijatelji v župnijskem centru Weidachu na prijateljskem srečanju. Tu ni manjkalo domačih dobrot, značilnih za Bavarsko. Seveda pa smo Slovenci s sabo prinesli pravi kraški pršut, ki je še obogatil naše skupno srečanje. Kdo drugi kot naš ponosni Martin Krpan (Andrej Godina) je sodu s pivom izbil zamašek. Edvard Štavar, specialist za rezanje pršuta, ga je tako natančno rezal, kot da bi »igral na violino«, smo se pošalili. Kulturni del srečanja pa so obogatile Iskrice, mlada dekleta, ki so s svojim petjem očarala prav vse prisotne. Fanta Žiga in Andraž pa sta s kitarama pokazala, da sta prava glasbenika, saj sta profesionalno spremljala Iskrice pri njihovem petju popevk in se pozneje dobro vključila v skupni ansambel Bavarcev in Slovencev. Seveda so za harmoniko poprijeli še drugi, tudi naš član Drago Štunf in Gerd Bergman, ki redno pripelje avtobus gostov k nam. Naplesali smo se prav vsi, ki smo to želeli.

Nedeljsko jutro smo pričakali v soncu kljub ne preveč dobrim napovedim. Zato smo lahko prisostovali njihovi sveti maši na prostem pri kapelici nad vasjo Bodelsberg. Tudi mašo po tradiciji pripravijo v naravi enkrat na leto v poletnem času, saj vasica leži na najvišji točki njihove občine (920 m nadmorske višine). Od tod se vidi prelep razgled na dolino pa vse do Algojskih alp. Pri maši je sodeloval domači kvartet trobil, naša dekleta Iskrice pa so zapele nekaj nabožnih pesmi. Po maši smo se vsak po svoje odpravili z gostitelji v kakšen kraj na kosilo in ogled znamenitosti. Večino so nas peljali na festival godb na pihala. V paradi je nastopilo 82 skupin, med njimi je bila tudi godba iz Duracha. Mimohodi skupin so bili prava paša za oči in glasba za sprostitev, vse to pa je bilo seveda podprto z njihovim bavarskim pivom in značilnimi jedmi. Večer smo preživeli vsak po svoje, nekateri že precej utrujeni zaradi intenzivnega dogajanja. Nekaj pa nas je obiskalo še mlade iz Duracha in Pivke, ki so se zbrali v večnamenski dvorani na svojem večeru glasbenega ustvarjanja in uživanja, ki jih je povezal v glasbi in prijateljstvu. Ko so Nemci zaigrali Na Golici, je srečanje doživelo vrhunec, naše pevke pa so z njimi zapele nemške pesmi v njihovem jeziku.

Kar naenkrat je bil ponedeljek, ki je vedno namenjen celodnevnemu izletu. Po poldrugi uri vožnje smo prišli v adrenalinski park Skywalk. Imenitna konstrukcija, ki se odlično prilega naravi. Sredi prekrasnega gozda se lahko povzpnemo na višino, da si lahko ogledamo vrhove smrek. Sprehodili smo se po visečih mostovih, mladi so plezali, spustili so se po toboganu, nekateri so se gugali. Sprehod skozi gozd nam je pokazal, kako se da z interaktivnimi dejavnostmi igraje učiti in spoznavati naravo. Predali smo se uživanju. Popoldne pa smo odrinili kar na tromejo Nemčije, Avstrije in Švice v bližino Bodenskega jezera, kjer so nam postregli s kosilom, značilnim za tiste kraje. Restavracija s pogledom na Bodensko jezero nas je navdušila, prav tako obdelana zemlja, saj je povsod veliko sadja in trt. Dneva pa še ni bilo konec. Bavarcev ne bi bilo, če nam ne bi pokazali njihove pridelave piva. Odpeljali so nas na ogled Hmeljarskega muzeja in nasadov hmelja, sledila pa je še obvezna degustacija njihovih piv, ki jih je veliko vrst. Poskusili smo tri različne vrste. Dan se je prevesil v večer in čakalo nas je pakiranje prtljage.

Naš obisk se je zaključil s torkom, ko smo se poslovili od gostiteljev z našo in tudi njim dobro poznano pesmijo »Mi se imamo radi«. Zahvalili smo se Krištofu, ki je vse dni skrbel za to, da je bil program zanimiv in lepo potekal. Polni lepih vtisov in doživetij smo se dolgo poslavljali. Naši gostitelji so prisrčni in odprti ljudje, zato je slovo vedno tako težko. Prihodnje leto bomo praznovali 20. obletnico pobratenja, vendar smo se dogovorili, da bomo sledili dogovoru, da se spet srečamo čez dve leti. Takrat bodo Bavarci prišli k nam. Ni pa izključeno, da se ne bomo še kaj videli, saj so razdalje za prijatelje vedno kratke. Dolgo vožnjo domov pa nam je krajšal Janko Simčič s svojimi orglicami in pevke Iskric. Zahvalili smo se tudi našemu šoferju Stanetu, ki nas je varno vozil na tem obisku.

Tekst: Irena Margon

Foto: Ernest Margon, Anita Boštjančič