Nepozabni Vis

Od 11. do 14. septembra je dobra petdeseterica turistov, od osnovnošolk do upokojencev, obiskala dalmatinski otok Vis in občudovala njegove lepote.

V organizaciji Športno kulturnega društva Šmihelska dolina, predsednika Jadrana Brožiča ter vodje poti Luke Kaluža, so bili udeleženci pretežno iz občin Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna, pa tudi gostje iz Štajerske in celo Kanade.  Prvi dan so po avtobusni vožnji že popoldan s trajektom iz Splita (predhodno so si dalmatinsko prestolnico tudi nekoliko ogledali) prispeli na Vis in se namestili v tamkajšnjem hotelu (Issa). Drugi dan so krenili z avtobusom po otoku, najprej mimo Milne, kjer je spodaj podpisani potočil solzo na 63 letne spomine oziroma taborjenje. Leta 1962 so namreč taborniki iz Prestranka, "Samostojna taborniška četa Javor Prestranek", tri tedne letovali v tej vasici ob morju, verjetno prvi turisti na tedaj strogo zaprtem otoku. Pot nas je naprej vodila čez nekdanje partizansko letališče, obiskali Titovo špiljo, najvišji vrh Visa Hum, opravili skupinsko slikanje in se podali v Komižo, kjer imajo še drugi viški hotel. Kopanje pri 30 stopinjah in morju s 25 stopinjami je bilo tu obvezno. Tretji dan smo se po mnogo krajši poti odpeljali do Komiže in se vkrcali na manjšo ladjico, ki nas je odpeljala na otok Biševo, kjer smo si ogledali čudesa Modre špilje. Postanek je bil v zalivu Rukavac z obveznim kopanjem v čistem morju in na povratku domov v bližini Visa še ogled pristana za nekdanje podmornice bivše države (v dolžini več kot 100 m vkopan in zabetoniran v skalovje). Da smo bili seznanjeni z vsemi podatki, zgodovinskimi, življenjskimi in tudi vojaškimi, je poskrbel naš "vodič" Luka (je mnogo več od tega), ki je na otoku Vis leta 1985 služil vojaški rok. Na otok se že desetletja redno vrača tudi s skupinami izletnikov, največ iz pivške občine. Zadnji dan (tudi po kopanju) je bil namenjen povratku s trajektom Petar Hektorović do Splita in nato prijetni avtobusni vožnji z več postanki do večernega prihoda v Postojno. 

 

Brane Fatur