Na regionalnih dnevih tudi o ustanavljanju pokrajin

Na Slovenskih regionalnih dnevih v Ankaranu so 4. novembra 2026 razpravljali o ustanavljanju pokrajin. Na okrogli mizi je kot predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) sodeloval tudi župan Občine Pivka Robert Smrdelj.

Slovenski regionalni dnevi so osrednje strokovno srečanje vseh, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem: ministrstev, regionalnih razvojnih agencij, občin in stroke. Letošnji, ki potekajo 4. in 5. novembra v Kongresnem centru Adria, nosijo naslov »Konkurenčne regije za kakovostno življenje«.

Sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali, da strokovnih podlag za pokrajine ne manjka, manjkata pa politična volja in odločitev. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma opozoril, da je od ustavnih sprememb, s katerimi je Slovenija leta 2006 postavila temelje za ustanovitev pokrajin, minilo že dvajset let, vendar država te ustavne zaveze še vedno ni uresničila. Po njegovih besedah ustanavljanje pokrajin ne sme postati zgolj vprašanje novih administrativnih struktur, temveč mora pomeniti dejanski prenos odločanja, odgovornosti in finančnih sredstev bližje prebivalcem. Na lokalni ravni se v Sloveniji porabi le okoli 19 odstotkov javnega denarja, v razvitih evropskih državah do 35 odstotkov. Vsak dan se 140.000 ljudi vozi na delo v Ljubljano. Na pokrajine bi prenesli regionalni razvoj, del prometne infrastrukture, regionalni prevoz, mrežo srednjih in višjih šol, povezovanje zdravstva in sociale ter širšo civilno zaščito in protipoplavne ukrepe. Evropska pravila zahtevajo vsaj 50.000 prebivalcev, Lotrič pa podpira gospodarsko in kulturno močne pokrajine s približno 200.000 prebivalci, tudi zaradi čezmejnega sodelovanja v evropskem proračunu 2028–2034. Predsednik Lotrič je posebej opozoril, da so dosedanje razprave o ustanavljanju pokrajin prepogosto zastale pri vprašanjih njihovega števila, meja in sedežev, namesto da bi se osredotočile na konkretne koristi za prebivalce.

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je odgovarjal na vprašanje, katere občinske naloge presegajo raven posamezne občine. Po njegovih besedah so nekatere naloge zaradi razdrobljenosti občin na meji učinkovitega izvajanja, predvsem gospodarski razvoj in turizem. Od pokrajin pričakuje prenos pristojnosti z državne ravni, saj gre za decentralizacijo. Tako bi občine dobile bližjega sogovornika za zadeve, ki jih morajo zdaj reševati v Ljubljani. Poudaril je, da so občine pomembno prispevale k razvoju odmaknjenih in podeželskih območij. Pokrajine bi bile dober razvojni instrument: »Ta nam manjka.« Regijske projekte namreč v praksi izvajajo le občine. Tako nastanejo medobčinski projekti, ki jih druge občine težko financirajo, razen če obstaja dobra spodbuda s sofinanciranjem. Opozoril je, da je usklajevanje regijskih projektov v občinskih svetih težavno. Največjo dodano vrednost pokrajin zato vidi v razvojnih projektih.

Na vprašanje o kriznem upravljanju je Smrdelj odgovoril, da nesreče običajno niso le lokalne in zahtevajo širšo koordinacijo. Poplave so pokazale, da je regionalna raven lahko zelo učinkovita pri preglednosti, razmejitvi, kdo mora kaj narediti, in angažiranju virov. Težava je v tem, da regionalni ravni manjka finančni del. Navedel je konkreten primer: regijski poveljnik civilne zaščite brez naročilnice župana ne more ukrepati. Regionalna razvojna agencija po Smrdeljevi oceni svojo nalogo opravlja dobro, a regijski projekt na koncu postane občinski. Občinska raven mora ostati dejavna, medobčinski del pa bi bil na regionalni ravni lahko učinkovitejši.

Marko Drofenik z Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je opozoril na velike razlike med 212 občinami, ki imajo od približno 300 do 300.000 prebivalcev. V Sloveniji je okoli 1,05 milijona delovnih mest, od tega približno 250.000 v Mestni občini Ljubljana, torej četrtina. V desetih letih se je delež povečal z 20 na 25 odstotkov; do leta 2050 bi lahko dosegel 30 odstotkov. Država brez priseljevanja v desetih letih izgubi 60.000 ljudi, kar je velikost Kranja. »Novih študij ne potrebujemo, potrebujemo pa odločitev, da gremo v decentralizacijo,« je dejal. Po več kot 1300 straneh analiz in treh poskusih občinam pristojnosti ne bodo jemali.

Ministrstvo se bo tokrat lotilo drugače: najprej ne bodo določali števila pokrajin, temveč naloge, ki jih bodo z državne ravni prenesli skupaj s kadri, financami in premoženjem. Metodologija je pripravljena. Vsako nalogo bodo presojali po tem, kdo jo načrtuje, kdo zanjo odgovarja, kdo jo financira, izvaja in nadzira. Na državi naj bi ostali zakonodajni okvir, strategije in mednarodne zadeve, izvajanje pa naj bi se preneslo tja, kjer je racionalnejše.

Dr. Simon Kušar s Filozofske fakultete UL je pokrajine predstavil kot protiutež centralizaciji. Sveti regij povezujejo različne deležnike, a brez volilnega mandata in lastnih financ ne morejo ustaviti centralizacije niti okrepiti policentričnega razvoja, ki je zapisan v državnih strategijah, a zanj zdaj manjkajo instrumenti.

Bojana Kroflič iz RRA Savinjska je opisala delo agencij pri regijskih dokumentih. Regionalni prostorski plan bodo razgrnili čez 14 dni. Želi si, da bi pokrajine same odločale, katere projekte izvesti, predpogoj za to pa so finance in avtonomija pri oblikovanju razpisov. Državni razpisi so pogosto prilagojeni Ljubljani, zato manjše in bolj oddaljene občine ne izpolnjujejo pogojev. Kot primer je navedla razpis za trajnostno mobilnost. Pokrajine bi lahko razpisne pogoje prilagodile svojim izzivom.