Lepota pivških cerkva

V mesecu juliju je skupina strokovnih delavcev, umetnostnozgodovinskih strokovnjakov in ljudi, ki se zanimajo za sakralno umetnost, obiskala dve stari, vendar obnovljeni cerkvi na območju Zgornje Pivke. Zgodovinarka Irena Santoro, doma iz Ilirske Bistrice, živi in dela v Ljubljani, je v okviru projekta »Svetoletna pobuda – Lepota starih cerkva, ki ga izvajajo po celotni Sloveniji, pripravila dva vodena ogleda za širšo javnost dveh manj znanih biserov kulturne in duhovne dediščine. To sta bili cerkvi sv. Ane na Baču in sv. Martina na Šilentabru. Cerkev sv. Ane na Baču smo obiskali na dan njihovega shoda, tako da je bilo obiskovalcev res veliko. Predavateljica je izpostavila znamenitosti lepo obnovljene cerkve, ki jo krasijo številne dragocene umetnine, ki so nam zaupane iz preteklosti. Poznobaročni kip sv. Ane je bil izdelan v lokalni kamnoseški delavnici, veliko vrednost pa imajo poslikave slikarja Avgusta Černigoja iz leta 1945, ki so čudovito ohranjene. Mojster je za svoja dela upošteval tudi globoko poznavanje slovenske tradicije cerkvenih poslikav in kljub vojnim časom tvegal glavo ter na zadnji strani oltarja upodobil svoj avtoportret, kar je redkost v naših cerkvah, na eni od poslikav pa je upodobil pivško pokrajino, kjer se dobro vidi tudi Vilharjev grad Kalc.

Sledil je obisk cerkve sv. Martina na Šilentabru. Tukaj je bila lepo predstavljena burna zgodovina teh prepišnih krajev, kjer so v preteklosti hodila številna ljudstva in pustila svoje sledove v naših krajih. Nekdaj visoka utrdba na Šilentabru je domačine varovala pred vpadi Turkov, tako smo se spomnili tudi literarnega junaka Martina Krpana, ki je doma iz teh krajev in je z iznajdljivostjo rešil cesarstvo in Dunaj pred turškimi vpadi. Po vsej verjetnosti pa je prek teh krajev šel tudi reformator Martin Luter, ki je tihotapil slovenske knjige. Predavateljica Irena Santoro je opozorila še na dva pomembna moža, duhovnika Martina Goršeta, ki je bil brat kiparja Franceta Goršeta, in je služboval v Ilirski Bistrici od leta 1922 do 1924, nato pa je bil kaplan v Matenji vasi in župnik v Slavini. Pomemben je bil še en duhovnik, ki je v času italijanske okupacije med 2. svetovno vojno in po njej veliko prispeval na duhovnem, kulturnem življenju tukajšnjih ljudi, saj je bil s svojo držo pravi branik narodne identitete. Ohranjene in restavrirane freske v cerkvi sv. Martina je podrobneje predstavila umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko, odlična poznavalka sakralne umetnosti v naših krajih. Tako smo bili tudi domačini ponovno seznanjeni z umetnostnozgodovinskimi dejstvi, ki jih hrani ta naš srednjeveški biser v neposredni bližini Pivke. Lokalni turistični vodnik Ernest Margon je predstavil slučajno najdbo ob obnovi ostrešja zvonika – glagolski napis, nagrobno ploščo, ki so jo uporabili ob gradnji zvonika. Ta najdba predstavlja izjemno zanimivost. Obiskovalci iz drugih krajev Slovenije pa so lahko občudovali našo kulturno in duhovno dediščino, ki prispeva k ohranjanju slovenske identitete in spoštovanju in ohranjanju krščanskih korenin, ki so temelj naše biti.

Irena Margon