Invazivne tujerodne rastline na Pivškem

Narava Pivške kotline je zaradi prepletanja presihajočih jezer, travišč, gozdov in kraških pojavov ena najbolj dragocenih v Sloveniji. Več kot polovica ozemlja občine je vključena v omrežje Natura 2000, Krajinski park Pivška presihajoča jezera pa še dodatno varuje številne redke habitatne tipe ter rastlinske in živalske vrste. Vendar pa tudi na tem območju srečamo nekatere invazivne tujerodne vrste, ki predstavljajo enega ključnih naravovarstvenih izzivov. 

Tujerodne vrste so tiste vrste, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel iz območja njihove naravne razširjenosti na nova območja, kjer prej niso bile prisotne. Večina tujerodnih vrst se v naravi niti ne ustali ali pa se pojavljajo le posamično in nimajo večjih vplivov. Nekatere tujerodne vrste pa se v novem okolju močno razširijo, saj tu ni škodljivcev, plenilcev in bolezni iz njihovega naravnega območja, ki bi uravnavali populacije. Te tujerodne vrste se v novem okolju nenadzorovano širijo in povzročajo škodo domorodnim vrstam, spreminjajo življenjska okolja ter povzročajo spremembe v delovanju ekosistemov. Tujerodne vrste, ki imajo negativne vplive na okolje, imenujemo invazivne tujerodne vrste in jih obravnavamo kot eno ključnih groženj biotski raznovrstnosti.

Večina invazivnih tujerodnih rastlin je okrasnih rastlin, ki so jih prinesli v naše kraje z namenom gojenja na vrtovih. Te vrste so se sčasoma razširile v naravo, bodisi je semena raznesel veter ali ptice, nekatere vrste pa so v naravo zanesli ljudje s premeščanjem zemlje ali ostankov rastlin. Ko si invazivne rastline utrejo pot v naravo, se začno neovirano širiti in tvorijo vse bolj obsežne enovrstne sestoje. V najbolj gostih sestojih invazivnih rastlin domorodnih vrst sploh ni več, saj njihovo število zaradi senčenja močno upade. Številne invazivne rastline pa v tla sproščajo tudi snovi, ki zavirajo kalitev drugih rastlin in si tako utirajo prostor ter povečujejo sestoje.

Njihov vpliv presega zgolj spremembo rastlinske združbe. Gosti sestoji invazivnih rastlin zmanjšujejo pestrost travnikov in gozdnih robov, spreminjajo življenjske razmere za opraševalce, ptice in druge živali, ponekod pa vplivajo tudi na kakovost tal in ekosistemov. Posledično se zmanjšuje odpornost narave na druge pritiske, kot so podnebne spremembe, suše ali ekstremni vremenski dogodki.

Čeprav je narava na Pivškem dobro ohranjena, tudi tu srečujemo vse več invazivnih rastlin. Med najpogostejšimi je enoletna suholetnica, severnoameriška vrsta, ki na prvi pogled spominja na kamilico. Najdemo jo ob cestah, na gozdnih robovih ter na travnikih. Še posebej problematično je njeno širjenje na travnikih. Živina enoletnice ne jé rada, ker so stebla trda in pokrita z dlačicami. Zato jo na pašnikih pušča, kar pa le še pospešuje širjenje, primernost travnika za pašo pa upada.

Še posebej ob cestah se ponekod pojavlja tudi pelinolistna ambrozija. Že pogled na drobne zeleno rumene cvetove pove, da ta rastlina ni bila zanesena v Evropo kot okrasna rastlina. K nam se je razširila s semenskimi mešanicami žit sredi prejšnjega stoletja. Sprva se je pojavljala le občasno, nato pa se je začela bliskovito širiti in danes jo najdemo po vsej Sloveniji. Za zdaj se razmeroma redko pojavlja v naravnih habitatih. Veliko večji pa so vplivi na kmetijstvo ter na zdravje ljudi. Kjer se množično pojavlja na njivah, lahko bistveno zmanjša pridelek. Cveti pozno poleti in pelod, ki se pri tem sprošča, je močan alergen in pri občutljivih ljudeh povzroča jesenski seneni nahod. Prav zaradi tega že od leta 2010 velja odredba o zatiranju ambrozije, ki določa, da jo mora vsak imetnik zemljišča odstraniti.

Na posameznih lokacijah v občini se pojavljata tudi tujerodni vrsti zlate rozge. Najlažje ju prepoznamo v poletnem času, ko se na vrhu visokih poganjkov odprejo številna živorumena socvetja. Medtem ko se domorodna zlata rozga pojavlja le posamič na gozdnih robovih pa lahko tujerodni vrsti oblikujeta zelo goste sestoje, v katerih skoraj ni več domorodnih rastlin.

Med najbolj trdovratne invazivne rastline sodi japonski dresnik. Gre za zelnato rastlino s kolenčastim, bambusu podobnim steblom. Listi so precej veliki, enostavni, pri dnu ravni. Nadzemni poganjki dresnika so lahko dolgi tudi do več kot tri metre. A to je le manjši del rastline. Pod zemljo ima dresnik obsežen preplet korenik (podzemnih stebel), na katerih so speči brsti, iz katerih se rastlina stalno obnavlja. Zaradi tega je odstranjevanje japonskega dresnika zelo zahtevno. Ročno ga ne moremo odstraniti, pa tudi s košnjo mu ne pridemo do živega, ker poganjki že po nekaj dneh ponovno odženejo. V zadnjih letih ga tudi v Sloveniji ponekod odstranjujemo s posebno napravo, ki rastline uničuje z električnim tokom.

Na Pivškem invazivne rastline še niso močno razširjene in jih je še mogoče odstraniti ali vsaj zaustaviti njihovo širjenje. Aktivnosti za odstranjevanje letos potekajo tudi s pomočjo sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki jih je Občina Pivka kot ustanoviteljica Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pridobila po uspešnem kandidiranju na razpisu omenjenega sklada. Tako smo letos začeli pilotno odstranjevanje japonskega dresnika z elektriko na treh žariščih v Trnju, na različnih lokacijah znotraj krajinskega parka pa je v teku ročno odstranjevanje enoletne suholetnice, pelinolistne ambrozije, topinamburja in zlate rozge.

Pomemben del rešitve predstavlja tudi vsak posameznik. Invazivnih rastlin ne sadimo na vrtove ali v okolico hiš, vrtnih odpadkov ne odlagamo v naravo, pri zemeljskih delih pa pazimo, da ne prenašamo zemljine s korenikami ali semeni invazivnih vrst. Če opazimo novo ali večje nahajališče invazivnih rastlin, je smiselno o tem obvestiti pristojne službe, saj je hitro ukrepanje bistveno uspešnejše in tudi bistveno cenejše od sanacije velikih sestojev.

Invazivne tujerodne rastline ne poznajo občinskih ali parcelnih meja, zato je njihovo uspešno omejevanje mogoče le s sodelovanjem naravovarstvenih ustanov, lokalnih skupnosti, lastnikov zemljišč in obiskovalcev narave. Vsako pravočasno odstranjeno novo žarišče pomeni manj stroškov v prihodnosti in več možnosti, da bodo presihajoča jezera, travniki in gozdovi na Pivškem tudi v prihodnje ohranili svojo izjemno naravno pestrost.

Jana Kus, Zavod Symbiosis

foto: Jana Kus