10. tradicionalni Pohod po Vilharjevi poti

Pohod PO VILHARJEVI POTI od Zagorja do pokopališča Sv.Barbare v Knežaku, kjer je pokopana Rodbina s Kalca in po krožni poti dalje do gradu Kalc in nazaj v Zagorje, na prvo soboto v septembru, dne 6.9.2025, je zaznamovalo izjemno vzdušje zbranih pohodnikov in nastopajočih ter temu primerno sončno jesensko popoldne, ki nas je dodobra pogrelo, nato pa v senci pod lipo prijetno osvežilo…

Dostopnost treh lokacij z bogatim kulturnim dogajanjem je v konceptu in programu premišljeno in prilagojeno za doživetje tudi brez prehojene poti.

Zlasti petje in glasba v akustični cerkvi in pred stolpom je izjemno čustveno za vsakogar.

Tradicionalno smo, v okviru Zavoda za turizem Pivka, počastili spomin na ustvarjalca domačina in zavednega Slovenca, na predvečer 207. rojstnega dne Miroslava Vilharja in njegove rodbine.

V pripravah na okrogle obletnice dogodkov, povezanih z Vilharji in Kalcem, smo že ob 200-letnici pridobili namero o sodelovanju treh občin, zato smo letos ponovno obudili spodbudo, saj stoji Urbančičeva parcela stolpa in borjača gradu Kalc na strani Občine Ilirska Bistrica, naše aktivnosti pa spadajo v Občino Pivka.

Želimo si tradicionalnih skupnih aktivnosti in sodelovanja, tudi z Občino Postojna in drugih, ki stremijo k ohranjanju in prepoznavnosti lokacije ter vseh vsebin, z njo povezanih.

V delih obeh, očeta Miroslava in sina Serafina, je prisotna izrazna BREZČASNOST, ki jo ljubitelji kulture Zgornje Pivke prepoznavamo, ohranjamo in jo moramo skupaj prenašati dalje.

Zato smo letošnji Študijski krožek posvetili Brezčasnosti kulturne dediščine na meji dveh občin.

Miroslav v Sloveniji in sin Serafin Vilhar na Hrvaškem sta cenjena po kulturnem doprinosu k zavednemu odnosu do lastne domovine.

Za ohranjanje lastne identitete je potrebna aktivnost posameznika in skupnosti. Tako pred 200 leti, tako tudi danes.

Aktivno in ljubiteljsko ter prostovoljno in neformalno se z inovativnim pristopom v študijskem krožku lotevamo izzivov, s povezovanjem ljudi in vsebin, ki pušča javne in TRAJNOSTNE rezultate.

Skupaj z lastnikom parcele, družino Urbančič Toneta z Bača, bomo v primernem času vsadili samoniklo lipo z našega vrta, z vrta Agatnega dedka Ivana Marinčiča in babice Ivane, po mami Vilharjeva, na mesto, kjer je rasla “tista” lipa na koncu borjača gradu Kalc, kjer je Levstik pisal svojo zgodbo o Martinu Krpanu.

LIPO, ki naj drevo postane, posvečam Rodbini Vilhar in 10.tradicionalnemu pohodu PO VILHARJEVI POTI, torej tudi vsem udeležencem in ljubiteljem kulture Zgornje Pivke.

Srčna hvala vsem, zlasti domačinom, ki s povezovanjem in pozornostjo javno delite z nami svoje vrednote in neprecenljiv odnos do kulturne dediščine !

Nasvidenje naslednjo prvo soboto v septembru!

Podroben opis pohoda in predstavitev sodelujočih si lahko preberete v Pivškem listu.

Marjeta Marinčič Vilharjeva

Študijski krožek

Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke

Brezčasnost kulturne dediščine na meji dveh občin

Zavod za turizem Pivka

Fotografije: arhiv Marinčič