JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA EVIDENCE STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PIVKA
Občina Pivka je v letu 2025 začela z vzpostavitvijo evidence stavbnih zemljišč. Gre za pomemben korak k bolj preglednemu, urejenemu in trajnostno naravnanemu prostorskemu razvoju, saj bo občini omogočil boljši vpogled v zemljišča, namenjena gradnji, ter pripomogel k učinkovitejšemu načrtovanju razvoja naselij.
Evidenca stavbnih zemljišč (ESZ) je uradna zbirka podatkov o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih. Pozidana stavbna zemljišča predstavljajo poseljena območja – to so gradbene parcele, pripadajoča zemljišča stavb ter drugih gradbenih inženirskih objektov, pa tudi zemljišča, ki pripadajo javni cestni in železniški infrastrukturi.
Nepozidana stavbna zemljišča so parcele oziroma deli parcel, ki so s prostorskim izvedbenim aktom določene za gradnjo objektov, vendar trenutno še niso pozidane. Takim zemljiščem se določi razvojna stopnja, ki jih razvršča v pet skupin glede na njihov razvojni napredek. Najvišja razvojna stopnja pomeni, da je zemljišče že zazidljivo in komunalno opremljeno.
Razvojna stopnja posameznega zemljišča je odvisna od prostorskih aktov, ki ga urejajo, stopnje komunalne opremljenosti ter morebitnih pravnih omejitev, ki na zemljišču veljajo. Razvojne stopnje so naslednje:
2. Prostorsko neurejeno zemljišče (označeno SIVO)- zajema zemljišča, za katera je predvidena izdelava podrobnega prostorskega akta (OPPN ali DPN), oz. zemljišča na katerih poteka postopek upravne komasacije.
3. Neopremljeno ali delno opremljeno zemljišče (označeno ORANŽNO)- zajema zemljišča, kjer je gradnja sicer dopustna, vendar zemljišče še ni ustrezno komunalno.
4. Neurejeno zazidljivo zemljišče (označeno RUMENO) - zajema komunalno opremljena zemljišča, ki pa ne izpolnjujejo vseh pogojev za gradnjo (npr. neustrezna velikost ali oblika gradbene parcele).
5. Urejeno zazidljivo zemljišče (označeno MODRO) - zajema komunalno opremljena zemljišča, ki izpolnjujejo vse pogoje za gradnjo.
Neskladja pri pozidanih stavbnih zemljiščih
Razgrnjena pozidana stavbna zemljišča lahko vsebujejo tudi evidentirana neskladja, ki izhajajo iz primerjave podatkov o pripadajočih zemljiščih z uradnimi evidencami. V predlogu se lahko pojavijo zlasti naslednja neskladja:
- neskladje 1 (označeno ČRNO) – neskladje lastništva: kadar pripadajoče zemljišče objekta sega na zemljišče, ki ni v lasti lastnika objekta oziroma ni v ustreznem lastniškem razmerju;
- neskladje 2 (označeno ROZA) – neskladje z namensko rabo: kadar pripadajoče zemljišče objekta sega na območje, ki po namenski rabi prostora ni opredeljeno kot stavbno zemljišče;
- neskladje 3 (označeno RDEČE= – kombinirano neskladje lastništva in namenske rabe: kadar je hkrati ugotovljeno neskladje lastništva in neskladje z namensko rabo.
TURKIZNA BARVA ni neskladja.
Neskladja ne pomenijo nujno napake v dejanskem stanju, temveč opozarjajo na razlike med evidencami, lastniškim stanjem, namensko rabo prostora in dejansko uporabo zemljišč.
Pravna podlaga
Vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč temelji na določbah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26).
Postopek vzpostavitve
Postopek poteka skladno s 324. členom ZUreP-3 in vključuje naslednje faze:
· priprava predloga poseljenih in nepozidanih stavbnih zemljišč,
· javna razgrnitev (v trajanju najmanj 30 dni),- na tej povezavi.
· priprava stališč do pripomb,
· vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč.
Občina najprej določi predlog poseljenih in nepozidanih stavbnih zemljišč. Pri pripravi predloga poseljenih zemljišč uporablja podatke masovnega zajema poseljenih zemljišč, ki ga je izvedlo pristojno ministrstvo, podatke o pripadajočih zemljiščih javne cestne in železniške infrastrukture ter druge razpoložljive podatke o pozidanih zemljiščih. Nepozidanim stavbnim zemljiščem občina določi ustrezne razvojne stopnje.
Občina lastnike nepremičnin o predlogu poseljenih in nepozidanih stavbnih zemljišč seznani z javno razgrnitvijo, ki poteka na sedežu občine in na svetovnem spletu ter traja najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve lahko lastniki posredujejo obrazložene pripombe na predlagane podatke evidence stavbnih zemljišč.
Občina vse pravočasno prejete pripombe preveri, upravičene pa upošteva pri pripravi končnega predloga podatkov. Lastnike zemljišč pisno obvesti o svojih stališčih glede njihovih pripomb. Podatke o poseljenih zemljiščih, pripadajočih zemljiščih javne cestne in železniške infrastrukture ter podatke o nepozidanih stavbnih zemljiščih z določenimi razvojnimi stopnjami mora občina v državno evidenco stavbnih zemljišč posredovati najpozneje do 31. decembra 2026.
Evidenca stavbnih zemljišč se šteje za vzpostavljeno na dan, ko so podatki objavljeni v državni evidenci stavbnih zemljišč.











.jpg.jpg)




