Posvet na temo ustanavljanja pokrajin

Na posvetu o ustanavljanju pokrajin 26. februarja v organizaciji Inštituta za ustavno pravo in Državnega sveta RS so se udeleženci strinjali, da je regionalizacija nujna. K njej državo zavezuje ustavna določba (143. člen) iz leta 2006, tudi svetovne in domače krize so pokazale potrebo po regionalizaciji, ki bi pripomogla k učinkovitejšim preventivnim ukrepom na eni in hitrejšemu odzivanju na krize na drugi strani. Pokrajine oziroma regije kot vmesna stopnja upravljanja med državo in občinami bi zlasti z odločanjem o naložbah regionalnega pomena spodbudile skladen regionalni razvoj in prispevale k zmanjševanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med posameznimi deli Slovenije. Posveta se je udeležil tudi župan Robert Smrdelj kot predsednik Združenja občin Slovenije.

Posvet sta vodila in povezovala direktor Inštituta za ustavno pravo dr. Ciril Ribičič in namestnik Delovne skupine Državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje državni svetnik Leopold Pogačar. Udeleženci so v razpravah predstavili svoje stališče v zvezi z ustanavljanjem pokrajin, in sicer:

• Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je predstavil področje zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja skozi mehanizme kohezijske politike.
• Direktor Inštituta za ustavno pravo zasl. prof. dr. Ciril Ribičič je predstavil razvoj ustavne ureditve pokrajin.
• Prof. dr. Katja Vintar Mally s Filozofske fakultete je predstavila razvojne razlike pokrajin.
• Zasl. prof. dr. Dušan Plut je predstavil kakšne in koliko pokrajin potrebujemo.
• Dr. Domen Končan s Službe Državnega sveta RS je predstavil ustanovitev pokrajin kot ustavno obveznost.
• Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je izpostavil tematiko uničujočih poplav v povezavi s pokrajinami.
• Odvetnik Jure Debevec je predstavil predstavitev na temo Regionalnega načrtovanja v času do ustanovitve pokrajin.

Minister Jevšek je izpostavil, da EU zaenkrat od države še ne zahteva vzpostavitve pokrajin, vendar gre vseeno v smeri, da je regijam potrebno dajati prednost. Izpostavil je tri ključna vprašanja oziroma izzive, to so:

1. Financiranje pokrajin – najprej potrebno razrešiti to dilemo, minister je predlagal, da je se del davkov razporedi za financiranje pokrajin.
2. Fazni prehod – potrebno dobro preučiti kako bo potek vzpostavitve pokrajine potekal, katere bodo faze in kako si bodo sledile. Regije bodo namreč ostale, korist pa bo na koncu bistveno večja.
3. Izziv pa predstavlja tudi zagotavljanje finančnih sredstev za razvoj regij v naprej, po letu 2030, ko bo država postala neto plačnik (Poročilo delovne skupine za financiranje finančne perspektive od leta 2027 naprej).  

Minister za javno upravo Franc Props je trenutno zadržan v tujini, zato je bil na posvetu predvajan posnetek v katerem je Props najprej predstavil zgodovino poskusov ustanavljanja pokrajin s področja njegovih pristojnosti. Povedal je, da političnega soglasja za ustanavljanje pokrajin ni, zato je potrebno najti druge rešitve s katerimi bi zadevo izpeljali.

Svoja stališča je predstavil tudi Robert Smrdelj, ki je med drugim izpostavil nekaj prednosti, ki bi jih prinesla ustanovitev pokrajin:

• pokrajine so močan razvojni vzvod (bistveno močnejši od medobčinskega sodelovanja in podsistema RRA-jev);
• postavljen bi bil instrument za skladnejši regionalni razvoj in s tem kreiranje delovnih mest izven centra države;
• zmanjšal bi se migracijski pritisk na Ljubljano in s tem povezan prometni kolaps;
• bistveno bi se ljudem približali viri in odločitve;
• pokrajine bi povezale državne podsisteme – postali bi učinkoviti, znižali bi se stroški! Kadra na obstoječih institucijah je dovolj, celo racionalizirati ga je možno;
• zmanjšala bi se korupcijska tveganja (ker bi razpršili in tako povečali preglednost porabe pomembnega dela javnih sredstev)
• občine, kot regijska središča bi razbremenili financiranja nalog širšega pomena, ki so sedaj v finančnem krču kot npr. Maribor (posledično je velik pritisk za nesistemske spremembe ZFO);
• civilna zaščita bi bila pri večjih naravnih nesrečah bistveno učinkovitejša, ker bi imeli na regionalni ravni učinkovit instrument (sedanji regijski štabi npr. nimajo finančnih vzvodov za ukrepanje);
• protipoplavno varstvo zelo kliče po učinkovitem regionalnem pristopu – instrumentu;
• s pokrajinami bi zelo povečali stabilnost delovanja države saj bi za ljudi pomembni podsistemi nemoteno delovali kljub morebitnim političnim turbulencam na državni ravni.

Inštitut za ustavno pravo bo pripravil zbornik s sklepnimi ugotovitvami posveta. K pripravi zbornika bodo povabljeni ob vseh, ki so nastopili na posvetu, med drugim tudi ZMOS, predsednica Odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Tereza Novak in dr. Boštjan Brezovnik.

Zaključki posveta bodo eno izmed izhodišč za razpravo na razvojni konferenci, ki jo bo Državni svet organiziral 12. septembra 2024.

Foto in izsek videa: Benjamin Beci/Fixmedia.