Odprtje razstave »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«

V Parku vojaške zgodovine so danes, 6. februarja, vstopili v mesec kulture z odprtjem nove razstave »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Med več deset vojaškimi bolnišnicami, ki so v času prve svetovne vojne nudile zdravstveno oskrbo ranjenim in bolnim vojakom v zaledju soške fronte, je v letu 1917 ena stala tudi v vasi Kosovelje na Krasu. Tudi na to bi verjetno že legel prah zgodovinske pozabe, če ne bi na mestu, kjer je nekoč bila, nanjo opozarjali ostanki imenitne bolnišnične kapele.
Park vojaške zgodovine so za ta projekt navdušili domačini iz Kosovelj in okoliških vasi, ki si vztrajno prizadevajo za obuditev zgodovinskega spomina na pestro dogajanje v njihovi vasi ter njeni okolici v času prve svetovne vojne in nameravajo kapelo kot spomin ter opomin na vojno dogajanje tudi postaviti nazaj. Avtor razstave o Feldspitalu 808 je direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič.
Avstro-ogrska vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku vojne, a so jo po italijanski vojni napovedi prestavili na soško fronto. Kot nepogrešljiv del zaledne zdravstvene oskrbe vojakov je najprej stala v Škrbini na Krasu, dokler ni bila začasno premaknjena v Štanjel. Aprila 1917 je začela delovati na novi lokaciji v Kosoveljah, kjer je bilo ranjenim in bolnim na voljo 170 postelj. Bolnišnični kompleks v Kosoveljah je sestavljalo 9 bolnišničnih zgradb – štiri barake za ranjene in bolne, baraka za okrevanje, oficirska baraka, očesna klinika, baraka za obolele s hemeroidi ter kuhinjska baraka. Po preboju fronte oktobra 1917 se je bolnišnica preselila v mesto Motta di Livenza 40 kilometrov severovzhodno od Benetk, kjer je ostala do konca vojne.
Jedro razstave o Feldspitalu 808 predstavlja maketa kapele, ki je bila sočasno z bolnišničnimi barakami postavljena sredi kompleksa v Kosoveljah za potrebe duhovne oskrbe ranjenih in bolnih ter bolnišničnega osebja. Umetelno dovršeno maketo kapele je po naročilu Parka vojaške zgodovine z izjemno skrbjo za detajle in zgodovinsko avtentičnost izdelal Franci Pogačar iz Polja v Ljubljani, pri čemer je v njeno izdelavo vložil več kot 2.500 ur svojega dela. Izdelava makete je bila velik izziv, saj je bila kapela po drugi svetovni vojni podrta, dolgo časa pa ni bila poznana niti nobena njena fotografija. Pripravo načrta makete je omogočila šele dragocena najdba albuma fotografij Feldspitala 808, ki ga je po spletu naključij v Nemčiji odkril znani zbiralec fotografij Marko Mohorčič. Prav na podlagi fotografij in terenskih izmer je arhitekt Tomaž Bekš iz Kosovelj narisal natančen načrt kapele, ki je bil podlaga za izdelavo makete.

Doslej še neobjavljeno fotografsko gradivo predstavlja tudi pomembno obogatitev razstave o Feldspitalu 808, saj obiskovalce seznanja s podobo kapele, ki je v času najhujše vojne vihre ranjenim in trpečim nudila tolažbo ter uteho.
Razstavo sta v premični panojski konstrukciji, zasnovani tudi za gostovanja drugod, oblikovala Barbara Sirk in Žiga Okorn iz podjetja Uvid.si d.o.o. Postavitev razstave so kot sponzorji podprli Občina Sežana, podjetje Dvig d.o.o. z Vrhnike, Razvojno društvo Pliska in podjetji MISEL d.o.o. ter AVTO JEREB d.o.o. Velike zasluge pri izvedbi projekta so imeli tudi donatorji iz Kosovelj.
Razstava je bila v Parku vojaške zgodovine s krajšo slovesnostjo odprta danes, 6. februarja 2024. Glede na to, da je pomemben delež zdravstvene oskrbe v Feldspitalu 808 nosil Malteški viteški red, je bilo predvideno, da bo razstavo kot častni gost odprl veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji Njegova Ekscelenca knez Mariano Hugo von Windisch-Graetz, a je moral zaradi nenadejanih obveznosti v Rimu preklicati svojo udeležbo na dogodku. V nagovoru, ki ga je v njegovem imenu prebral kancler Slovenske asociacije Malteškega viteškega reda Roman Vučajnk, se je knez Windisch-Graetz iskreno zahvalil vodstvu Parka vojaške zgodovine za povabilo in pohvalil strokovni pristop Parka vojaške zgodovine k obravnavi vojaškozgodovinske dediščine, ki mora biti po njegovih besedah predstavljena z velikim občutkom za človeško trpljenje. Pri tem je izrazil posebno zadovoljstvo, da razstava predstavlja tudi pomembo vlogo Malteškega viteškega reda
med prvo svetovno vojno, in pozval k prekinitvi vseh vojn. Na velik pomen Feldspitala 808 je opozoril tudi Dušan Luin, domačin iz Kosovelj in eden glavnih pobudnikov prizadevanj po obnovi kapele v Kosoveljah ter obuditvi njenega zgodovinskega spomina. Izjemno ustvarjalno pot avtorja makete kapele Francija Pogačarja in njegov obsežen opus pa je udeležencem predstavil dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog, ki že desetletja spremlja njegov umetniški razvoj. Slovesnosti ob odprtju razstave in predstavitvi makete kapele so se udeležili tudi namestnik veleposlanika Slovaške republike Peter Bak, madžarski vojaški ataše polkovnik László Kaputa, župan Občine Sežana Andrej Sila, župan Občine Pivka Robert Smrdelj, poveljnik društva Malteška pomoč Slovenije Franci Bukovnik, načelnik Vojaškega vikariata Slovenske vojske Matej Jakopič, predstavniki mesta Motta di Livenza in drugi visoki gostje.
Kulturno noto dogodku je pridodal nastop instrumentalno-vokalne skupine Naši fantje, v kateri ustvarjajo domačini s Krasa. Razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu« bo v Parku vojaške zgodovine predvidoma na ogled dva meseca, nato pa bo odšla na gostovanje drugam.

 

 

Fotografije: Simon Avsec

Arhivske fotografije: zasebna zbirka Marka Mohorčiča

Naslovna fotografija: 

1)    Slovesnosti blagoslovitve nove kapele se je udeležil tudi poveljnik 7. korpusa feldmaršal poročnik Georg Schariczer von Rény. Fotografija je bila posneta prav v trenutku prihoda poveljnika in drugih visokih častnikov pred kapelo. Na baraki levo od kapele plapola zastava Malteškega viteškega reda, ki je igral pomembno vlogo pri zagotavljanju oskrbe ranjenih in bolnih vojakov v bolnišnici v Kosoveljah. (Foto: zasebna zbirka Marka Mohorčiča)