Spominska maša na Čepnem

17. januarja je minilo 80 let, odkar so v vasi Čepno odpeljali v Dachau sedem vaščanov, ostalih deset pa je bilo ubitih po raznih krajih Slovenije, vsak s svojo tragično zgodbo. Vaščani Čepna smo se vseh spomnili s spominsko mašo na Čepnu, 20. januarja letos, ob spomeniku preminulim junakom.

17. januar 1944 je bil zanje nepozaben, strahoten dan. Na domu Marije Željan so se tisto noč ustavili trije kurirji, ko pa so zjutraj hoteli iz vasi, so padli v nemško zasedo. V spopadu je padel kurir Slavko Pipan iz Vrem, ostala dva sta se rešila. Nemci so takoj obkolili vas, jo preiskali in oropali. Zažgali so Željanovo domačijo ter s seboj odgnali sedem moških, med njimi štiri očete. Šest jih je preminilo v taborišču Dachau in tako je ostalo v vasi 11 sirot.

Več kot 60 se nas je zbralo pred spomenikom NOB in kapelico, nekdaj kužnim znamenjem, na vhodu v vas. V ta namen smo darovali mašo na prostem pred spomenikom z izpisanimi imeni pokojnih junakov, zbrali smo se, da žrtve ne ostanejo pozabljene.

Župnik Zdenko Štrukelj pa je v seznam 17-ih vaščanov dodal še svojega očeta, ki je delil usodo drugih v Dachau, a je na srečo preživel. Dora Hrvatič je prebrala seznam junakov in predstavila dogajanje tistega nepozabnega dne, kot ga je takrat zapisala zdaj pokojna Marija Požar-Žvanova.

Iz preteklih dogodkov bi se morali vsi kaj naučiti, a kot kažejo dogodki po svetu, ne kaže ravno spodbudno. Kljub zavedanju o stanju duha v svetu še vedno mislimo, da lahko s pozitivnim razmišljanjem spremenimo svet na bolje. Korak za korakom, pa četudi traja 80 let.

Takšnemu razmišljanju smo složno nazdravili s teranovo krvjo in zeljno-klobasnim dodatkom, skupaj pod eno streho. Hvala vsakemu posamezniku, ki si je vzel svoj dragoceni čas in izrazil spoštovanje do preminulih, župnik je rekel, da oni vse to vidijo.

Tanja Hrvatič, fotografije: Jože Pavzin