8. pohod po poteh kamnitih križev - pohod generacij

Prelepa sončna sobota konec maja je kar vabila v naravo. Ponovno se nas je zbralo, tokrat ducat udeležencev tradicionalnih pohodov po poteh pivških kamnitih križev, dva otroka in odrasli, lahko rečemo predstavniki vseh generacij.

Našo pot smo začeli v Pivki pred Krpanovim domom. Nadaljevali smo do prvega križa na naši poti. To je križ za železnico. Znamenit je zato, ker je edini kamniti križ, ki ima sklesane ključe sv. Petra pod reliefno podobo Križanega. Ustno izročilo križ povezuje z zaobljubo zaradi kolere, ki je razsajala v letu 1855, v času gradnje Južne železnice.  

Lokalni turistični vodnik Ernest Margon nam je predstavil križ in njegovo zgodbo, potem pa smo se povzpeli po markirani poti do naslednjega križa pod samim vrhom hriba Osojnica. Križ ima bogato zgodovino, saj je bil postavljen v spomin gozdarjem, ki so na Osojnici v letih 1894 do 1898 zasadili gozd črnega bora. Njihova imena so izklesana na križu in so še dobro vidna. Bil je tudi jabolko spora med Pivčani in Brkinci, saj so ga obračali na eno ali drugo stran, da bi jim odganjal točo in druge vremenske nevšečnosti.

Sledil je vzpon na sam  vrh Osojnice. Lep razgled z vrha je bil plačilo za trud, ki smo ga pohodniki vložili. Na poti navzdol smo se ustavili tudi pri gozdiču cipres, ki burijo duhove, kako so zrasle tam pod Osojnico. Naš cilj pa je bil spust do vasi Kal, ki se ponaša s kamnoseško tradicijo. Za to imajo zasluge naši predniki, ki so nam zapustili bogato kamnoseško dediščino, del te pa so tudi kamniti križi.

Na Kalu smo se ustavili na stari domačiji, ki še danes izpričuje, kako so živeli v teh krajih nekoč. Šobčeva domačija  v lasti družine Tiselj Kaluža je živa priča, da so ljudje živeli od lastnega dela, kmetovanja, nudili so tudi zavetje in pomoč furmanom - tovornikom, tako so vsi lažje preživeli. Pohod smo zaključili na domačiji v prijetnem vzdušju in z zavestjo, da smo ponovno odstrli delček naše zanimive in bogate skupne preteklosti.

Veseli in prijetno utrujeni smo se razšli z namenom, da nadaljujemo odkrivanje naše lokalne zgodovine in kulture, seveda v naslednjem pohodu po poteh kamnitih pivških križev, ki nam veliko povedo o naših ljudeh in njihovi vernosti skozi stoletja.

 Tekst: Irena Margon

Foto: Ernest Margon