Čajanka ob obletnici smrti Ivana Tavčarja

8. junija je KD Lipa v sodelovanju s knjižničarko Dartanielo Stegel v čitalnici knjižnice v Pivki priredilo že 3. letošnjo čajanko, ki je bila tokrat namenjena počastitvi spomina na pisatelja Ivana Tavčarja ob 100. obletnici njegove smrti. Pogovoru se je pridružilo 17 udeležencev, ki so se dejavno in vsebinsko bogato vključili v pogovor.

Pisatelj Ivan Tavčar je bil vsestranski kulturni in javni delavec, pravnik, politik in predvsem dober opazovalec takratnega življenja. Bil je eden najboljših slovenskih pripovednikov 19. stoletja. Njegova najbolj znana dela, kot so črtice Med gorami, povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika, so se vtisnila v naš »slovenski narodni spomin«. Tavčar se je rodil očetu kajžarju v Poljanski dolini. Kot prvi izmed sedmih otrok naj bi študiral za duhovnika, končal pa je pravo na Dunaju in s svojimi sposobnostmi kmalu uspel v družbi. Postal je celo ljubljanski župan, bil vpliven v politiki, na koncu pa veliko pomagal pri dobrodelnih akcijah. Leta 1893 si je kupil dvorec Visoko, kjer je tudi pokopan, danes je dvorec s prekrasno okolico na ogled obiskovalcem. V pogovoru smo izvedeli, da je bil domoljub in imeniten pisatelj, ki se je zavzemal za slovensko besedo. Rad je opisoval življenja običajnih kmečkih in meščanskih ljudi, povezal jih je z ljubeznijo, ki se je spletala med njimi in je bila v marsikateri njegovi pripovedi v »pogubo«, kot je sam večkrat dejal. Pri javnem delovanju ga je spodbujala tudi žena Franja, ki je bila napredna, izobražena in vplivna ženska v tistem času. Na srečanju ob čaju smo izvedeli veliko zanimivega, kaj tudi še neznanega, saj so se udeleženci čajanke res dobro pripravili, da so poiskali kaj zanimivega, kar nam je vsem poglobilo spoznavanje nekdaj priljubljenega pisatelja.

Za današnji čas je nekoliko arhaičen, posebno mladim bralcem je takratno življenje nedoumljivo. Zato pa je veliko večja vrednost, da ob srečanju s Tavčarjevimi deli lahko odkrivamo preteklost. Prav na dan čajanke je bil tudi državni praznik – Dan Primoža Trubarja in spomnili smo se tudi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma in zaslužne osebnosti v oblikovanju slovenskega naroda. Praznik je bil sprejet na predlog našega rojaka pisatelja Borisa Pahorja.

 

Irena Margon

Foto: KD Lipa