Kako se pretakajo vode v pivškem podzemlju?
Kako se pretakajo vode v pivškem podzemlju?
24. 3. 2023
337
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU so včeraj v Krpanovem domu v Pivki ob svetovnem dnevu voda izvedli predavanje »Kako se pretakajo vode v pivškem podzemlju?« Iz vodnega vira Malni se oskrbuje 21.000 prebivalcev pivške in postojnske občine. Njegovo kakovost ogrožajo različne človekove dejavnosti: kmetijstvo, prometnice, neprečiščene komunalne odplake, vojaška dejavnost … Razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema je zato izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dediščine. Na dobro obiskanem dogodku je raziskovalec z Inštituta dr. Cyril Mayaud predstavil dosedanje rezultate raziskave, ki jo financirata občini Pivka in Postojna prek Javnega podjetja Kovod, glavni financer pa je Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Raziskovalci Inštituta skušajo s hidrogeološkimi raziskavami v Zgornji Pivški kotlini izboljšati poznavanje kraškega vodonosnika, ki napaja reko Pivko, in njegove povezave z vodonosnikom Javorniki. Namestili so mrežo avtomatskih postaj, ki beležijo nivo vode, električno prevodnost in temperaturo vode. Zbrani podatki bodo omogočili izdelavo hidrološkega modela regije, hkrati pa je mogoče opisati hidrološki režim in vodno bilanco treh presihajočih jezer. Poglobljeno razumevanje dogajanja bo omogočilo boljšo oceno ogroženosti in možnosti zaščite vodnega vira Malni.
Pri delu so se raziskovalci osredotočili na dve območji.
Pri delu so se raziskovalci osredotočili na dve območji.
Prvo je Skrivnostno jezero v Planinski jami, kamor se stekajo vode iz Cerkniškega polja, Rakovega Škocjana in Javornikov ter od tam odtekajo v izvire v Malnih in v Planinsko jamo. V jezero in dotočni sifon so namestili merilnike vodnih nivojev in drugih parametrov vode ter merilnik smeri in hitrosti vodnega toka. Dosedanje meritve so pokazale izjemno zanimivo dinamiko stekanja in raztekanja vode.
Mrežo samodejnih merilnikov nivoja in nekaterih fizikalno kemičnih lastnosti vode so vzpostavili tudi v vodnih jamah in vrtinah na robu Pivške doline ter v nekaterih Pivških jezerih. Preučujejo stik regionalnega vodonosnika Javornikov s Pivško dolino, umeščenost izbranih jam v regionalni tok ter možnost vzpostavitve rezervnega vodnega vira v eni od jam. V prvih dveh letih so opravili večino terenskega dela, v zadnjem letu projekta pa izvajajo analizo in interpretacijo meritev, pojasnjujejo v Inštitutu.
Predavanje je med udeleženci vzpodbudilo živahno razpravo, v kateri so sodelovali znani strokovnjaki iz vrst naravovarstvenikov in druge zainteresirane javnosti. Z zanimanjem je predavanju prisluhnila tudi upokojena slovenska raziskovalka, geologinja, krasoslovka dr. Janja Kogovšek, ki je pohvalila delo svojih kolegov, da so raziskovali na širokem območju na številnih točkah, da lahko sočasno primerjajo, kako vplivajo padavine na različne izvire, obenem pa je opozorila na vpliv podnebnih sprememb ter drugih znanih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kakovost vodnega vira Malni.
Kot je poudarila, bi morali na ozemlju celotne države preveriti vire pitne vode in ta območja zaščititi ne le za nas in naše otroke, ampak tudi za prihodnje rodove, tista, ki so že degradirana, pa nameniti dejavnosti, pri katerih prihaja do onesnaževanja.
Predavanje je med udeleženci vzpodbudilo živahno razpravo, v kateri so sodelovali znani strokovnjaki iz vrst naravovarstvenikov in druge zainteresirane javnosti. Z zanimanjem je predavanju prisluhnila tudi upokojena slovenska raziskovalka, geologinja, krasoslovka dr. Janja Kogovšek, ki je pohvalila delo svojih kolegov, da so raziskovali na širokem območju na številnih točkah, da lahko sočasno primerjajo, kako vplivajo padavine na različne izvire, obenem pa je opozorila na vpliv podnebnih sprememb ter drugih znanih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kakovost vodnega vira Malni.
Kot je poudarila, bi morali na ozemlju celotne države preveriti vire pitne vode in ta območja zaščititi ne le za nas in naše otroke, ampak tudi za prihodnje rodove, tista, ki so že degradirana, pa nameniti dejavnosti, pri katerih prihaja do onesnaževanja.
Dokumenti, priloge
Klikni tukaj za prikaz prilog