Spomini na Borisa Pahorja s sinom Adrijanom

V petek, 3. februarja, je bila v Krpanovem domu v Pivki osrednja občinska prireditev, posvečena prazniku kulture. Vsako leto se spomnimo velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je bil pesnik evropskega formata, domoljub in ponosen Slovenec.

Na začetku prireditve je slovensko himno zapel kvartet Sonček, ki je povezal celotno prireditev še dvakrat. Prireditev je vodila Saša Zafred, ki je poudarila, kako velike in pomembne kulturne velikane imamo Slovenci. Napovedala je gosta prireditve, g. Adrijana Pahorja, sina znamenitega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je lani v 109. letu starosti umrl. Predstavila ga je kot pričevalca 20. stoletja, ki je doživel veliko grozot, ki so se dogajale v času fašizma in nacizma evropskim narodom. Bil narodno zaveden in  pokončen človek, odkar se je zavedal sebe. Bil je kritičen do družbe in znal je ubesediti svoja občutenja pa tudi stiske človeka v prelomnih časih.

Sledil je nagovor direktorice Jane Gržinič, ki vodi Zavod za turizem Pivka. V nagovoru je poudarila pomen in vrednote, ki jih je pisatelj Pahor posredoval ljudem, še posebej svojemu narodu. Nato so nastopili mladi glasbeniki Osnovne šole Pivka v bendu z nazivom »Neprešteti«. Miha, Oskar, Dimitrij in Ambrož so na instrumentih spremljali pevki Rebeko in Fijono in skupaj so izvedli skladbo O Vrba, ki jo je uglasbil Vlado Kreslin. Obiskovalci večera so si nato ogledali kratek dokumentarni film o pisatelju Borisu Pahorju, ki je povedal tehtne misli o svetu, slovenstvu, življenju. Boris Pahor je bil tesno povezan s pivškim kvartetom Sonček, katerega pevci so ga večkrat obiskali na domu, predvsem v zadnjih letih. Zapeli so mu štiri pesmi, ki jih je rad poslušal, med njimi priljubljeno Slovenec sem.

Sledil je osrednji dogodek, pogovor s pisateljevim sinom prof. Adrijanom Pahorjem, ki je spregovoril o drugi, bolj družinski perspektivi svojega očeta. Adrijan Pahor je profesor slovenščine in zgodovine ter publicist. Pogovor je vodila prof. Irena Margon, ki je v preteklosti že večkrat predstavljala pisatelja Borisa Pahorja.

Dotaknila sta se otroških let Borisa Pahorja, ki so zaznamovala pisatelja, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. To mu je ostalo v spominu vse življenje, kakor tudi  fašistično iztrebljanje slovenstva. Ob vprašanju, če sta s sestro doživljala pripovedi očeta na poseben način, je sin Adrijan povedal, da oče ni pogosto pripovedoval o različnih dogodkih iz tistega časa. Sta pa vseeno bila prisotna ob različnih obiskih znanih intelektualcev, ki so prihajali in se pogovarjali s pisateljem. Adrijanu je tudi ostal spomin na Mrzlik in Malo Pristavo, od koder je bila doma Pahorjeva mama. Tam je bila svoboda in sproščenost, ki jo je toliko opeval pisatelj in se pohvalil, da je »odkril« revijo Dom in svet, iz katere se je učil »prave« slovenščine. Posebej sta se v pogovoru dotaknila najboljšega romana Nekropola, s katero je Boris Pahor doživel odobravanje najprej v Franciji, šele veliko kasneje v Sloveniji in Italiji. Sin je poudaril, da je oče stalno spodbujal mlade, naj se zavedajo, da je potrebno poznati temno preteklost, da bo nastopilo življenje brez vojn. Med pogovorom je nastopil tudi recitator Peter Lavrih, ki je občuteno interpretiral nekaj odlomkov iz Pahorjevih del.

Kulturni večer se je iztekel s pozitivnim sporočilom, ki nam ga je v svojih delih zapustil pisatelj Boris Pahor. Ponosni smo lahko na sina Adrijana, ki je tako enkratno predstavil svojega očeta, ki je resničen junak našega in njegovega časa. Zares bogat večer, iz katerega smo odnesli s sabo sporočilo o pokončnosti, pogumu pa tudi skromnosti človeka, ki je bil del majhnega naroda, a se je zavedal, da se ne sme zaničevati nikogar. Ob pogovoru smo doživeli to, da bomo njegova dela še dolgo spoznavali in odkrivali sporočila, ki jih prinašajo.

Ob koncu prireditve so se gostu zahvalili za obisk z darilom Občine Pivka z monografijo Pivka 2020, zbornikom Kulturnega društva Lipa, ki je pripravilo celotno prireditev in s prvimi zvončki s Prema, ki so že naznanili pomlad. Občina Pivka je finančno podprla pripravo prireditve, tako so se prisotni še zadržali v avli in si nazdravili: »Nazadnje še prijatli, kozarce zase dvignimo…«

Irena Margon