Nekaj pivških utrinkov o nastanku pesniške zbirke Pesmi Karla Destovnika Kajuha pri Mrzli jami nad Jurščami

Karel Destovnik -  Kajuh je bil rojen 13. decembra 1922, padel pa 22. februarja 1944. Lani smo v Sloveniji obeležili 100. obletnico njegovega rojstva, v letošnjem Kajuhovem letu 18. novembra pa bo minilo 80 let, odkar je bila natisnjena njegova edina pesniška zbirka.

Ob teh obletnicah in ker je del zgodbe o Kajuhu in njegovih pesmih povezan s kraji na Pivškem, smo za nekaj besed o pričevanjih o nastanku Kajuhove zbirke pesmi zaprosili Andreja Žužka iz Šmihela, rojenega na Jurščah. Poslal nam je naslednji zapis:

Za nas je posebej zanimivo, da je bila ta zbirka natisnjena v baraki pri Mrzli jami nad Jurščami (moji rojstni vasi) v mesecu novembru 1943. To je prvi omenil prof. Silvo Fatur v knjigi Ljudje in kraji ob Pivki, jaz pa sem raziskal še nekatere podrobnosti o nastanku in poskrbel, da je bil ta dogodek objavljen v širši javnosti.

Kot vemo, je bil Karel Destovnik – Kajuh vodja kulturniške skupine  XIV. divizije. Člana skupine sta bila še akademski slikar in kipar Janez Weis - Belač in  glasbenik Sveto Marolt – Špik (npr. napisal je glasbo za pesmi na besedila Bosa pojdiva, Sanjala si, himno 14. divizije …) Vsi trije mladi, stari 22, 25 in 29 let. Belač in Kajuh sta padla ob pohodu divizije na Štajersko 21. in 22. februarja  leta 1944 , Špik pa je bil ustreljen kot talec 7. maja istega leta. Od vsega začetka je bila članica tudi plesalka Marta Pavlin – Brina  (1911- 2002) , ki je na pohodu divizije na Štajersko zaradi ostrih  zimskih razmer utrpela hude posledice zaradi zmrznjenih prstov na nogah. Pomemben član je bil tudi fotograf Jože Petek (1922 – 1945), ki je spremljal nastope kulturniške skupine in pohod XIV. divizije na Štajersko.  Padel je 3. januarja 1945.

Štiriindvajsetega septembra 1943 je na Mašunu zaprisegla Rabska brigada. Namestnik komandanta je bil Anton Vratuša. Prisoten je bil  tudi Franc Rozman – Stane , komandant Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Kulturniška skupina je pripravila miting. Slavnostno zaprisego je opravil vojaški duhovnik Jože Lampret (1903 – 1969), tudi član kulturniške skupine, kar je bil prvi primer takega dejanja v NOB. Kot verski referent se je , vedno v talarju in ne z orožjem, udeležil vseh bojev do konca vojne. Znamenita je fotografija prenosa ranjencev, na kateri je Lampret eden izmed nosačev ranjenca. Posnel  jo je Jože Petek in je bila objavljena tudi v tujem tisku.

Kulturniki so se v novembru zadrževali pri Mrzli jami nad Jurščami , v zasilni baraki, zunaj je snežilo. Pesmi je po Kajuhovem  nareku na pisalnem  stroju natipkala Marta Pavlin – Brina, naslovnico je izdelal Janez Weis – Belač , nato pa so jih na ciklostilu razmnožili. Papir so sušili ob ognju , saj je bil precej vlažen in se je barva počasi sušila. V zbirki je 27 pesmi, razmnožili so jih v 38 izvodih. Pesnik je bil vesel zbirke. En izvod s posvetilom je  poklonil svoji takratni ljubezni  Brini, ostale so predali štabu divizije. V knjigi Samo en ples, ki jo je napisala Brinina hčerka Malina Schmidt Snoj, je o tem dogodku navedeno:

Za kratek počitek so se kulturniki med 15. in 18. novembrom 1943 ustavili v Mrzli jami nad Jurščami.

Brina je zapisala : »Našli smo še toliko strehe, da ni snežilo naravnost na  naše glave…Zakurili smo, zbrali deske, razvili po njih papir, kolikor smo ga imeli s seboj, da bi ga posušili… Ravnali smo hitro. Sedla sem na torbo, vzela pisalni stroj na kolena…Kaj nas je nagnilo k temu, da smo kljub popolnoma nemogočim in težavnim okoliščinam, premraženi in lačni, to delo vendarle opravili?....Bila je želja nas vseh , da se Kajuhove pesmi ohranijo in razširijo po vsej domovini.« (str. 240)

To je bila prva in  edina Kajuhova  pesniška zbirka za časa življenja, njen nastanek pa menda edinstven primer v okupirani Evropi. Danes sta ohranjena samo dva izvoda, ki ju hrani arhiv Muzeja novejše zgodovine Celje.

Kulturniška skupina je v sodelovanju z vaško mladino  na Jurščah v novembru 1943 priredila miting.  Nastopil je tudi Kajuh in recitiral svoje pesmi. Miting je bil v šoli, nekateri vaščani so se tega dogodka dobro spominjali.

Ob odkritju spominske plošče, 24. septembra 2000, so učenci Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak sodelovali na prireditvi na Mašunu. Zato se je na šoli mudil dr. Anton Vratuša. Pripovedoval mi je, s kakšnim veseljem in ponosom so izmučeni taboriščniki z Raba spremljali program, ki ga je pripravila kulturniška skupina

Dvaindvajsetega februarja 2022 , ob obletnici pesnikove  smrti, sem v Delu na strani Pisma bralcev prebral članek g. Marjana  Weisseina z Golnika na Gorenjskem, ki daje pobudo vsem, ki imajo radi slovensko poezijo, da bi ministrstvi za kulturo in za izobraževanje ponatisnili to pesniško zbirko in jo brezplačno podelili vsem učencem in dijakom in na ta način obeležili stoto obletnico rojstva. To se seveda ni zgodilo. So pa verjetno osnovne šole, srednje šole in gimnazije v Sloveniji obeležile to obletnico pri pouku slovenščine. V rokah sem imel učni list za dijake 4. letnika  Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani z analizo pesmi Bosa pojdiva in fotografijo naslovne strani zbirke  s pripisom »Naslovna stran Kajuhovih pesmi, nastalih l. 1943 v Mrzli jami nad Jurščami. Ilustriral Janez Weiss- Belač »

Trinajstega decembra, na stoto obletnico pesnikovega rojstva, je TV Slovenija predvajala zanimiv igrano dokumentarni film Samo en cvet režiserja Zvezdana Martiča, v katerem omenja, da je zbirka nastala v gozdovih Notranjske. V časopisu Delo pa je na kulturni strani 16. decembra 2022 objavljen celostranski prispevek novinarke Anje Intihar, v katerem povzema zapis Vlada Vrbiča, upokojenega direktorja knjižnice v Velenju, verjetno najboljšega poznavalca pesnikovega življenja in dela, ki omenja ,da je zbirka nastala v Snežniških gozdovih. Za nas, ki živimo na Pivškem ali Ilirskobistriškem, pa je zanimivo vedeti, kje je resnično zbirka nastala. V različnih virih sem zasledil tudi  zapise: Mrzla jama, Mrzla jaga, Stare Ogence.

Pri Mrzli jami je bilo še veliko let po vojni videti ostanke razpadajoče lesene barake. Po doslej znanih podatkih, opisih pokrajine (omenjeno je, da so prebredli reko Pivko ) in pripovedovanju vaščanov, je najverjetnejši nastanek zbirke  pri Mrzli jami nad Jurščami.

.Več o Kajuhu,  Mašunu in Marti Pavlin-Brini v knjigah:

Vlado Vrbič: Prestreljene sanje , Litera, 2020

Anton Vratuša: Trojno poslanstvo prof. Urbana, Beletrina, 2021 

Malina Schmidt Snoj: Samo en ples, MK, 2022, Zgodbe Marte Pavlin Schmidt – Brine (napisala hčerka)

 Andrej Žužek