Jaz ti ona, razstava Saše Bezjak v Hiši kulture v Pivki

Kustosinja razstave je Mojca Grmek.

Saša Bezjak je vizualna umetnica, ki vzporedno deluje na področjih slikarstva, kiparstva in performansa, najbolj znana pa je po svojih risbah – vezeninah na različnih, predvsem hišnih tekstilih.

Risba je osnova ustvarjanja Saše Bezjak, je začetek vsakega njenega dela in nastaja spontano, vsakodnevno in v velikih količinah. Umetnica skozi risbo posreduje marsikaj: izraža svoje zamisli, ideje in koncepte, beleži vsakdanje situacije in posebne dogodke, opisuje družbene in intimne medsebojne odnose, na osebni ravni pa je risba zanjo tudi način, kako sprostiti notranje napetosti in konflikte. Ko umetnica ustvarja risbe, se procesu popolnoma prepusti, zato jih vselej preveva neposrednost, spontanost in prvinskost, ki jih, kot sama pravi, ceni pri otrocih, oviranih osebah in naravnih ljudstvih.

Ta pristop k ustvarjanju se odraža tudi v formi. Risbe so preproste in poenostavljene, očiščene vseh odvečnih detajlov, delujejo zgolj s sugestivnostjo črte. Na njih kot osrednji motiv kraljuje figura, ki lahko nastopa sama ali v razmerju z drugimi, včasih tudi z živalmi (ribe, pes) in različnimi detajli iz narave (sonce, zvezde, dež, drevesa). Njena fiziognomija je poudarjeno ekspresivna in deformirana, udi so neskladni v razmerju drug do drugega in/ali do celote, so preveliki, premajhni, predolgi, prekratki. Pogosto manjkajo, največkrat roke, ali se, prav nasprotno, pojavijo samostojno, brez pripadajočega jim telesa (falus, vulva, glava, oko). Figure so postavljene v nemogoče položaje – kot bi bile iz gume, ki jo lahko poljubno gnetemo in oblikujemo, njihova telesa so ponekod pretirano raztegnjena, drugod zbita in potlačena. Prav tako neskladnost zaznamuje tudi razmerja med samimi figurami, figuro in drugimi elementi na risbah ter figuro in prostorom, ki je ekvivalenten nosilcu, se pravi, kosu papirja ali tekstila.

Skozi igro med omenjenimi neskladnostmi risbe govorijo o nesorazmerjih v medsebojnih odnosih, v odnosu med posameznikom in avtoritativnimi sistemi, kot sta država in religija, ali v odnosu med posameznico in družbo. Slednje je še posebej poudarjeno v risbah, izvezenih na tekstilu, kar ni naključje, saj vezenino tradicionalno povezujemo z ženskim delovanjem. Risbe Saše Bezjak torej lahko v osnovi razumemo kot družbenokritična dela, ki govorijo o neenakostih in v tem okviru še posebej o položaju ženske v patriarhalni družbi, hkrati pa te probleme obravnavajo izrazito osebno, skozi sledi, ki jih puščajo v posameznikovem psihičnem in telesnem ustroju. Zato delujejo večplastno – na instinktivni ravni se neposredno dotaknejo vsakogar, hkrati pa bolj zahtevne gledalce in gledalke spodbujajo k razmisleku in iskanju globljih pomenov.
 

Saša Bezjak (1971) je diplomirala iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru in iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je zaključila tudi magistrski študij kiparstva. Svoja dela je predstavila na številnih samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini. Vključena so tudi v več umetniških zbirk, med drugim v zbirke Umetnostne galerije Maribor, Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec in Galerije Murska Sobota. Živi in ustvarja kot samozaposlena v kulturi v Gornji Radgoni.