DELAVNICA UKRAJINSKIH JEDI V ZAGORJU

V Zagorju je bila 8. julija zanimiva kuharska delavnica v znamenju ukrajinske kuhinje. Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar iz Zagorja in Kulturno društvo Lipa iz Pivke sta pripravili delavnico jedi, ki jih pogosto jedo v Ukrajini. Z nami je sodelovala gospa Nataša Chudyk iz Kijeva, ki ima trenutno zatočišče v Pivki. Možnost za kuhanje in potem srečanje pa so ponudili v Gasilskem društvu Zagorje v njihovih prostorih. Lepo se jim zahvaljujemo za gostoljubnost. 

Udeleženke delavnice so  pod vodstvom gospe Nataše pripravljale in kuhale po receptih, ki jih je izbrala ona. Povedala je, kaj v Ukrajini najpogosteje jedo. Ker uporabljajo veliko zelenjave, predvsem pa krompir, zelje in rdečo peso, smo se odločili za  izbor takih jedi. Najbolj značilna juha zanje je boršč. To je njihova nacionalna jed, gosta juha iz rdeče pese, ki je bila prav pred kratkim uvrščena na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Unescu. Tega je gospa Nataša skuhala že prej, ker za to juho velja, da je boljša, če nekaj časa stoji. Pripravila je še različne vrste palačink, tudi nadevanih s krompirjem. Zraven je bila tudi sladica, imenovana sirniki, jed iz skute, ki je bila vsem zelo všeč. Delavnico je obiskalo kar 34 udeležencev, vendar je bilo pokušine za vse dovolj. Pri peki in serviranju so pomagale tudi udeleženke, seveda pa gre posebna zahvala ge. Nataši, saj je bil to velik zalogaj. Ob koncu predstavitve jedi je bilo še presenečenje, ker so v KD Lipa pripravili knjižico receptov jedi, ki so jih ljudje okušali. Prevedli smo jih v slovenščino, da so razumljivi.

Dogodku pa smo dodali tudi kulturni program. Ukrajinsko književnost bolj malo poznamo, ker je poznanih tudi manj prevajanih del. Vendar pa smo našli nekaj zanimivega, prevod pesmi ukrajinskega pesnika romantika, sodobnika Prešerna, ki je pesnil podobno kot naš veliki France Prešeren. Taras Ševčenko (1814 – 1861) rojen blizu Kijeva velja za največjega pesnika in borca ukrajinske neodvisnosti. Napisal je več del, prva pesniška zbirka z naslovom Kobzar (pomeni ljudski godec) predstavlja epske pesmi s prizori iz kozaške zgodovine. Še bolj pomembno delo je Hajdamaki, kjer je predstavil boj Ukrajincev za vero in domovino podobno kot Prešeren v Krstu pri Savici. Nenavadna podobnost, podobne ideje in želja po svobodi tudi pomenita neko slovansko povezanost. Prebrali smo tudi njegovo pesem, v kateri pesnik izraža  romantično željo, naj srce živi in poje slavo temu čudovitemu svetu in ljubi vse ljudi.

Vsi udeleženci so se počutili zelo prijetno, bili so navdušeni nad zanimivimi idejami za kuho, zato verjamemo, da se bo v kakšnem loncu kuhal tudi boršč. Tudi šcepec kulture je vsem prijal.  

Irena Margon