Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016
Objavljeni so najnovejši podatki o varstvenem stanju volkov v Sloveniji, pridobljeni v projektu Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016. Ti kažejo, da je populacija volkov v Sloveniji stabilna ali celo v rahlem porastu od leta 2010. Zato so strokovnjaki varstveno stanje volka zlasti za dinarski del države opredelili kot ugodno. Raziskovalci populacije volka pri nas cenjujejo, da je volkov okrog 50 (od 42 do 64), tropov pa 11.
"Ob tem ne smemo pozabiti," opozarjajo, "da je celotno število volkov v Sloveniji znatno premajhno za dolgoročno viabilno populacijo, zato je za ohranitev ugodnega varstvenega stanja ključnega pomena ohranjanje povezljivosti z ostalimi dinarskimi volkovi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V tem smislu je treba posvetiti pozornost nastajajočim ograjam na meji s Hrvaško, ki se postavljajo zaradi usmerjanja migrantskih tokov ljudi, in paziti, da le-te ne povzročijo izolacije »robnih« populacij velikih sesalcev v Sloveniji."
Z metodo zaznavanja mladičev volkov s pomočjo izzivanja tuljenja so zabeležili 18 odzivov volkov, od tega so v sedmih primerih dobili odziv mladičev ter tako potrdili legla. Spremljali so smrtnost volkov in zabeležili 7 poginulih volkov. Vsi mrtvi volkovi so bili tudi veterinarsko pregledani. Rezultati v splošnem kažejo na razmeroma zdravo populacijo volkov v Sloveniji. Spremljali so tudi škodne primere, ki so jih povzročili volkovi (popisanih je bilo 124). Z genetskimi analizami so analizirali 445 neinvazivnih vzorcev.
V prostorski sliki populacije je nekaj sprememb v primerjavi z vzorčenji med letoma 2010 in 2013.
Terenski del monitoringa volka (zbiranje vzorcev, podatkov o pojavljanju in znakih plenjenja volkov) se je začel v začetku julija 2015 in je trajal eno leto (do konca junija 2016).
Julija 2016 se je začel naslednji projekt: "Spremljanje varstvenega stanja (monitoring) v sezoni 2016/2017" in bo trajal do konca junija 2017.
Izvajalci obeh projektov monitoringa so Zavod za gozdove Slovenije, Univerza v Ljubljani - Biotehniška fakulteta in Veterinarska fakulteta ter Društvo Dinaricum. Metodologija je bila razvita v projektu LIFE SloWolf (2010-2013).
Zanimivo podrobnejše branje o volkovih v Sloveniji se vam obeta v priponki.
(Foto: Miha Krofel)