PRAVICE STAREJŠIH IN MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Na mednarodni ZOOM konferenci Evropske zveze seniorjev (ESU) Evropske ljudske stranke v marcu je bil poudarek na direktivah EU, ki bo poskušala zagotavljati zaščito in varovanje človekovih pravic za vse generacije na področju varovanja zdravja, vključenosti v družbeno dogajanje in zaščite starejše, najbolj ranljive populacije. Vse to se žal v praksi povsem ne izvaja. Poseben izziv je prav čas pandemije, ko so bili predvsem starejši ponekod izpostavljeni kršitvam človekovih pravic glede zdravstvene oskrbe, spoštovanja in dostojanstva… V teh časih smo na preizkušnji. Staranje postaja stigma in neprimeren odnos do njega je žal v porastu. Da bi izboljšala stanje, je EU pristopila h kampanji, katere cilj je mobilizirati vse članice EU in jih spodbuditi, da podprejo sprejem konvencije Združenih narodov. Konvencija v prid kvalitetnemu staranju prebivalstva ni nova, saj se že desetletje nacionalne institucije za človekove pravice trudijo sestaviti nov predlog ravnanja s starejšo populacijo in njenimi pravicami. Od 29. marca do 1. aprila je potekalo zasedanje Organizacije združenih narodov o tem. Predsedovanje Svetu Evrope, ki ga bodo sestavljale Nemčija, Slovenija in Portugalska, bo priložnost, da se dopolni in uskladi učinkovit mednarodni sistem za človekove pravice, in da se v konvenciji posebej poudari specifične pravice starejših.

Na konferenci v aprilu (63 udeležencev) je predavatelj, romunski poslanec Evropskega parlamenta Siegfried Muresan, poudaril, da si mora Evropska skupnost prizadevati zgraditi sočutno družbo, ki bo s pravo  politiko poskrbela za zdravje državljanov, za delovna mesta in varovanje vseh generacij. Razlike med državami članicami EU so namreč na tem področju prevelike.

Čas je prinesel potrebo po vse večji digitalizaciji in uporabi e-medijev, da bo človeštvo v novih razmerah lažje premagalo tegobe, ki jih prinaša virus. Ob tem sta nastala dva velika problema, in sicer  bolezen je najbolj prizadela starejše, ki so najbolj ranljiva skupina, pa tudi posledično zaradi nevarnosti pred okužbo v večini primerov izolirani in s tem še bolj osamljeni. Žal se starejši delijo na dve skupini; to so digitalno pismeni, ki spadajo v skupino mlajših seniorjev in starejši od 75, ki so precej slabo opremljeni s tem znanjem. Pomanjkanje teh veščin je povezano z več dejavniki kot nižja izobrazba, nedostopnost do interneta, nižji prihodki, starejši se tudi zapirajo v svoje skupnosti starejših – socialna izolacija. Te razmere pa so tudi priložnost, da se starejši populaciji nudi možnost  digitalnega izobraževanja. Zanimiv je tudi podatek iz raziskave komisije za osnovne človekove pravice EU iz leta 2018, ko je bilo 98 % mladih med 16 in 29 let digitalno pismenih, med starejšimi  od 65 - 74 let starosti pa le 49,8%. Danes, v času izolacije, pa je odstotek gotovo še nižji. Tu lahko odigrajo vlogo učitelja mlajše generacije, ki dobro obvladajo moderna  komunikacijska sredstva. Pomembna naloga ESU bo podpora aktivnemu načinu vključevanja starejših v družbo. Predsednica ESU An Hermans je spomnila na 29. april, ko letos že dvanajstič, praznujemo Evropski dan medgeneracijske solidarnosti. Starejšim je treba nuditi zaščito in podporo, mlajšim pa omogočiti delo in delovna mesta, da se bodo lahko dejavno vključili v družbo. »Skupaj bomo zmogli,« je zaključila predsednica ESU. Obeh konferenc sem se udeležila kot članica izvršilnega odbora ESU iz Slovenije v imenu Zveze seniorjev Nove Slovenije-krščanskih demokratov.

Irena Margon