Zopet smo bili v pobrateni občini Durach
V petek, 15. julija, smo se odpravili na obisk k našim prijateljem v pobrateno občino Durach na Bavarskem. Blizu 40 udeležencev nas je odšlo na obisk, z nami so bili tudi člani ansambla Lojze Bajc s prijatelji. Član ansambla Miloš Možina nam je s svojimi orglicami ob vsaki priložnosti popestril dogajanje. S sabo smo vzeli tradicionalni kraški pršut in vino, ki se poda zraven. Tokrat pa smo naše gostitelje presenetili tudi z izdelki našega Delamarisa in Perutninarstva Pivka d.d.
Prijateljstvo že 44 let
Po poti proti Durachu smo napravili postanek in si blizu znanega bavarskega turističnega centra Berchtesgadna ogledali čudovito Kraljevo jezero ter se popeljali z ladjo po njem. V Durachu so nas pred šolo pričakali gostitelji, zvečer pa nas je v občinski stavbi sprejel župan Duracha Gerhard Hock. V nagovoru je poudaril pomen prijateljstva med občinama in številne stike, ki so se začeli s srečanjem mladih Nemcev in Slovencev v Izoli pred 44 leti. Za sprejem se je zahvalil predsednik Društva prijateljstva MOST Ernest Margon in poleg prisrčnih stikov občanov, športnikov in kulturnikov poudaril pomen podpore Nemčije slovenski osamosvojitvi. V zahvalo in spomin na naše kraje je županu izročil repliko kamnitega križa s Pivškega.
Naslednji dan smo si ogledali novo hidroelektrarno v bližnjem regionalnem središču Kemptnu, ki je postavljena sredi mesta ter izkorišča moč reke Iller. Najsodobnejša hidroelektrarna je povsem računalniško vodena in ne povzroča nobenega hrupa ali emisij, njena arhitektonska oblika pa se imenitno vklaplja v mestno okolje.
Z gostitelji smo se podali tudi na njihove planinske poti in se povzpeli mimo pašnikov, travnikov in jezer do prijetne planinske točke – Krojačeve okrepčevalnice. Kosilo v domačem stilu nam je prav teknilo. Popoldanski obisk Kemptna, kjer je nekaj let služboval Primož Trubar, je bil namenjen ogledu mesta pa tudi kakšnemu nakupu. Mestni asfalt in s kockami tlakovane ulice so nas pošteno utrudile, da o trgovinah ne govorimo.
Praznovanje 15. obletnice pobratenja
Sobotni večer je bil namenjen skupnemu praznovanju petnajste obletnice našega uradnega pobratenja v Durachu. Dvorano pri župnijski cerkvi v Weidachu, kjer smo se zbrali gosti, gostitelji pa tudi drugi občani Duracha, so napolnili prijetni in poskočni zvoki našega ansambla. Kot se za obletnico spodobi, smo odprli sod bavarskega piva, ta čast je pripadla predsedniku društva Most Ernestu Margonu, domačini pa so radi nazdravljali z našim vinom, h kateremu je seveda sodila tudi rezina kraškega pršuta. Tega je mojstrsko rezal naš predsednik komisije za stike s pobrateno občino Edo Štavar. Priložnost smo izkoristili tudi za reklamo proizvodov Perutninarstva Pivka in Delamarisa, pa tudi naših presihajočih jezer, EKO muzeja in Parka vojaške zgodovine. Prijetno druženje, ples in živahni pogovori so trajali pozno v noč.
V nedeljo smo bili skupaj z domačini pri sveti maši v cerkvi sv. Jožefa v bližnjem Weidachu. Pri maši so zaigrali domači mojstri alpskega roga, zanimivega inštrumenta, ki je značilen prav za ta del Bavarske. Po maši smo se z domačini kljub vročemu soncu zadržali na župnijskem dvorišču, nekaj pršuta je še bilo, pa slovenska potica in bavarsko pivo in seveda nepogrešljivi zvoki naših muzikantov. Popoldne so gostitelji imenitno poskrbeli za mladež, ki se je preizkusila v adrenalinskem parku, nekaj mladih je tudi poletelo na panoramski polet z motornim letalom.
Obisk drugega največjega letališča v Nemčiji in nastarejše pivovarne na svetu
Ponedeljek je bil namenjen skupnemu izletu. Obiskali smo muenhensko letališče, ki je za frankfurtskim drugo največje v Nemčiji, nato pa še najstarejšo pivovarno na svetu Weichenstephan v Freisingu. Pri kosilu se nam je pridružila Maksimiljana Huber, Pivčanka, ki je vodila znani dekliški zbor Amadeus, s katerim smo leta 1995 prvič potovali v Durach in z ubrano slovensko pesmijo odprli vrata za nadaljnje stike. V mestu Freising smo se spomnili naših Brižinskih spomenikov, najdragocenejšega rokopisa, ki je bil najden prav tukaj in predstavlja prvi najstarejši zapis slovenske besede pred več kot tisoč leti.
Naš obisk se je končal v torek, ko smo se poslovili od gostiteljev z našo in tudi njim že znano slovensko pesmijo »Mi se imamo radi«. Polni lepih vtisov in doživetij smo se dolgo poslavljali. Na poti domov smo že kovali načrte za obisk naših prijateljev v letu 2018. No, prekinitve stikov vseeno ne bo. Čez poletje se bo še kdo od njih oglasil pri nas na poti na dopust, naslednje leto bo srečanje šol v Durachu, najbrž pa bo še kakšen športni ali kulturni stik vmes. Ko smo na poti nazaj delali bilanco obiska, smo bili najbolj veseli prisrčnosti in odprtosti ljudi, saj je le to pravi odgovor na vse večjo razčlovečenost sodobnega sveta.
Irena Margon
Foto: Ernest in Martin Margon