KULTURNI PRAZNIK V PIVKI, BRUSLJU IN NA VRHNIKI  

Kulturno društvo Lipa Pivka je že preko 20 let pripravljalo osrednje praznovanje praznika kulture s pomočjo Občine Pivka in različnih domačih kulturnih ustvarjalcev ter osrednjega gosta, ki je bil običajno znana osebnost iz slovenskega kulturnega kroga. V lanskem letu 2020 nas je kot osrednji gost počastil igralec Pavle Ravnohrib s svojo življenjsko zgodbo in vlogo Prešerna. Prireditev nam je uspelo pripraviti v zadnjem  možnem trenutku. Od tistega dogodka naprej je morala tudi kultura zastati kot vse drugo javno življenje. Pa se ljudje ne damo. Poiskali smo drugačne možnosti za stike in ohranjanje kulture. Izkoristili smo možnost uporabe nove tehnologije, začeli smo se povezovati na daljavo in uspeli pripraviti lep kulturni dogodek. KD Lipa se je povezalo s KD Nauportus viva (Živahna Vrhnika) na Vrhniki in z njimi sodelovalo v recitalu »Beremo Prešerna«. Začeli smo s slovensko himno, ki jo je na violončelu zaigrala mlada glasbenica Zala Kovačič z Vrhnike. Nato je sledil pogovor z osrednjo gostjo večera,  violinistko Tino Čeh iz Ljutomera, ki živi in dela v Bruslju na prestižni britanski glasbeni šoli. Pogovor z njo je vodila Polona Kovačič, predsednica vrhniškega kulturnega društva. V pogovoru sta odkrivali Tinino kulturno udejstvovanje v Bruslju. Že pred dvema letoma je Tina Čeh razmišljala, kako bi v Bruselj pripeljala slovenske knjige in ustvarila kulturni kreativni kotiček. Začela je z nekaj svojimi knjigami, nato pa so knjige začele kar prihajati. V času korone je imela več časa, da se je lahko posvetila knjigam, saj so odpadli vsi koncerti. Slovenci, ki živijo in delajo v Bruslju, so knjižni kotiček z veseljem sprejeli in si knjige radi izposojajo, predvsem otroci, ki bodo tudi na ta način ohranjali stik s kulturno dediščino svojih staršev in prednikov, še posebej je to pomembno za otroke jezikovno mešanih družin.

Tudi KD Lipa se je pridružilo zbiranju knjig za njen kotiček, med njimi je tudi knjiga Martin Krpan, ki bo v Bruslju razveselila slovenske otroke, da bodo spoznali našega neustrašnega junaka. V marcu bodo zbrane knjige obeh društev in posameznih darovalcev odpotovale v Bruselj.

Drugi del prireditve je bil namenjen spontani recitaciji Prešernovih pesmi. Nastopajočih recitatorjev je bila dobra polovica od 21 udeležencev ZOOM prireditve, med njimi štirje Pivčani, ki so z lepo izbranimi recitacijami obogatili kulturni program. Bilo je prijetno in spontano in skupaj smo ugotovili, da se tudi tako da, vendar živega pristnega stika s poslušalci in obiskovalci prireditve ni mogoče nadomestiti z nobeno  tehniko.

Letos je bilo tako, naslednji slovenski kulturni praznik bo zagotovo spet »živ«, saj besedovanje o kulturi ne nadomesti ustvarjalcev, ki s svojim umetniškim darom posredujejo kulturo poslušalcem.  

Pa še misel slikarja Maksima Gasparija:  »Umetnost je roža, skrivnosti polna, ki ne raste po vseh jasah in steljnikih, ampak je redko posejana, in čim redkejša je, tem čudovitejši je njen vonj. Kar je bilo brez srca in brez duše upodobljeno, je hitro pogledano in pozabljeno. – Umetnost je pesem, zarja ugašajoča, ki nebo prepleta. Temna ptica lastovica, ki v mrakovih leta. – Pajčevina, drhteča na jutranji sončni svili. – Je nevihta nad poljano žitno v strašni sili.«

Irena Margon