Kulturno društvo Lipa izdalo novo knjigo o kamnitih križih

Lepo število poslušalcev je v dvorani Krpanovega doma prisluhnilo predstavitvi nove knjige izdajatelja Društva za krajevno zgodovino in kulturo LIPA Pivka Po poteh kamnitih križev na Pivki in v Košanski dolini avtorja Božidarja Premrla.

Društvo je pred nekaj leti izdelalo repliko kamnitega križa, v lanskem letu je izdalo knjižico istega avtorja Po poteh kamnitih križev v Pivki in okolici. Nova knjiga, opremljena s številnimi fotografijami, starimi razglednicami in preglednim zemljevidom z lokacijami devetinštiridesetih kamnitih križev,  je tako zaključek društvenega projekta o kamnitih križih pri nas. Predsednica KD Lipa Pivka Irena Margon je v uvodu poudarila, da je vsaka dobra knjiga praznik ne le za avtorja, ampak tudi za širšo slovensko skupnost.

Predstavitveni večer je s pesmijo popestril Moški pevski zbor Pivka, nepogrešljivi spremljevalec kulturnih prireditev v Pivki,  pod vodstvom Marcela Štefančiča. Nekaj vzdušja iz časov nastanka številnih kamnitih križev pri nas, druge polovice 19. stoletja, je prikazal z dramskim prizorom iz del Miroslava Vilharja, Marko Vadnjal. Ana Žužek Barle je prebrala nekaj zanimivih odlomkov iz knjige.

V pogovoru, ki ga je z avtorjem knjige vodil prvi predsednik KD Lipa Ernest Margon, je njeno vsebino in zanimive dogodke in osebne doživljaje v raziskovalnem delu razkrival avtor sam. Božidar Premrl je neutrudni raziskovalec kamnite dediščine na Krasu. V pogovoru je nanizal številne zanimivosti od krajev postavitve kamnitih križev do znanih kamnosekov s Pivškega in Košanskega, ki so križe klesali iz domačega kamna.  V svoji pripovedi je pojasnil za marsikoga skrivnosten betonski križ pri Vročkih pri Mali Pristavi ob glavni cesti, pa tudi zanimiv križ na Jurščah z napisom FANTOVSKI SPOMIN. Povedal je še veliko zanimivosti, ki jih boste lahko prebrali v knjigi.

Sporočilo večera je bilo, da je knjiga lep prispevek k ohranjanju zavesti o dragocenosti  pivške kulturne dediščine, pa tudi primerno darilo za številne Pivčane, ki so jih ekonomske in druge težke razmere pognale v svet v prejšnjem stoletju.

Tekst: Irena Margon

Foto: Marko Barle