Predstavitev rezultatov arheološke raziskave razbitin letala Supermarine Spitfire MJ116

V Parku vojaške zgodovine so se predstavniki strokovne javnosti in medijev danes, 25. februarja, udeležili predstavitve rezultatov arheološke raziskave britanskega lovskega letala Supermarine Spitfire MJ116, ki je septembra 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Kultna letala spitfire so se v zgodovino zapisala kot ena najbolj znanih, najlepših in najbolj slavnih letal vseh časov, v bitkah na nebu pa so jih odlikovale tudi izjemna aerodinamika in odlične manevrske lastnosti.

Enosedežni lovec Spitfire MJ116 je kot del skupine letal 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva 18. septembra 1944 poletel z letališča Canne pri južnoitalijanski Foggii nad Ljubljano s ciljem obstreljevanja vojaškega letališča v Polju in železniške proge v Zalogu. Letalo, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark, je bilo zadeto v ostrem odzivu nemške protiletalske obrambe. Nepoškodovanemu pilotu je uspelo še pravočasno odskočiti in varno pristati na obrobju Ljubljane, medtem ko je spitfire kmalu po usodnem zadetku strmoglavil in se z leti pogreznil v barjanska tla.

 Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano je lani poleti, ob 75-letnici sestrelitve spitfireja, po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane na podlagi predhodne arheološke raziskave uspešno izpeljal prvi del dviga ostankov letala. V drugem delu raziskave pa je arheološki ekipi uspelo izvleči srce letala, slavni Rolls-Royceov motor Merlin 63, in to iz globine več kot 7 metrov, kar je, mimogrede, najgloblja z arheološkimi raziskavami dosežena ostalina na Ljubljanskem barju.

Arheološka akcija predstavlja pravo prelomnico – gre za prvo sistematično izkopavanje tovrstnih ostankov vojaških konfliktov preteklega stoletja na Slovenskem; ob tem, da predstavljajo razbitine letala najbolj ohranjene ostanke od več kot 200 letal, ki so med vojno padla na slovensko ozemlje. Poseben poudarek je bil na dogodku dan predstavitvi očiščenega in konzerviranega letalskega motorja. Barje se je namreč spet izkazalo s svojimi izjemnimi sposobnostmi ohranjanja predmetov, saj je motor, razen poškodb ob strmoglavljenju, odlično ohranjen.  

Zahteven arheološki podvig je ves čas spremljala kamera režiserja in snemalca Marka Kočevarja, ki je poleg dragocenega dokumentarnega gradiva zabeležila tudi neponovljive trenutke skrbi in radosti raziskovalne ekipe in domačinov. Kratki dokumentarni film SPITFIRE JE VEČ KOT LETALO, JE IKONA je bil ob današnji predstavitvi rezultatov raziskave prvič na ogled javnosti in odslej dopolnjuje razstavo. Glede na pomembnost najdbe ter njenega širšega zgodovinskega in vojno-tehničnega konteksta je v načrtu snemanje daljšega dokumentarnega filma, ki bo vključeval tudi arhivsko gradivo, izsledke znanstvenih raziskav in spomine prič padca letala.   

O pomenu projekta arheološke raziskave padlega spitfireja in muzejskega prikaza njegovih razbitin v Parku vojaške zgodovine je spregovorila državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto, zbrane pa je nagovoril tudi namestnik britanske veleposlanice v Sloveniji Paul Jančar, ki je poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina kot temelj dobrega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenim kraljestvom. Potek raziskave in njene rezultate je v krajšem predavanju predstavil dr. Andrej Gaspari, predstojnik Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in glavni protagonist tega projekta.