Včeraj sta strokovnjaka Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Vesna Oražem (iz centralne enote) in Gregor Koželj (iz enote Postojna) na Suhorju predstavila problematiko škod in ukrepov za preprečevanje škod po velikih zvereh. Izpeljali smo namreč delavnico v okviru projekta Carnivora Dinarica (Interreg V-A Slovenija-Hrvaška), eno izmed delavnic, načrtovanih na robnih območjih Nature 2000.
Najprej gostje »kmetije dobrih praks«, Kmetije Volk s Suhorja
Krajani in organizatorji smo se zbrali pri visoki elektromreži, ki obdaja pašnik Kmetije Volk s Suhorja. Zavod za gozdove Slovenije, partner v projektu, je namreč 2. julija tik pod vasjo s to ograjo, visoko 170 centimetrov, opremil pašnik Volkovih. Drobnica se zdaj pase in čisti zarast v pašniku, ki ga obdaja 500 metrov mreže, ki je pod stalno električno napetostjo. Vesna Oražem in gospodar kmetije Tomaž Volk sta udeležencem razložila, kako mora biti takšna obora postavljena, kakšna električna napetost mora biti v njej in podobno, predstavila pa sta tudi sistem za dnevno-nočno snemanje dogajanja okrog obore. Strokovnjaki so namreč postavili tudi kamero, ki se sproži, ko že manjša žival, npr. lisica, prekine infrardeči žarek oziroma to zazna senzor. Na ta način bodo lahko ugotovili morebitno prisotnost in reagiranje velikih zveri, če se bodo te približale pašniku.
O projektu in učinkovitih preventivnih ukrepih
Delavnico smo nadaljevali v vaškem domu s prezentacijo projekta, Vesna in Gregor pa sta natančneje opisala delovanje elektroograj, sedanje preizkušanje elektropreprog za preventivo pri čebelnjakih, medovarna ohišja in smetnjake. Na delavnico smo povabili tudi Aleša Sedmaka z Juršč, rejca drobnice in pastirskih psov, ki je predstavil vzgojo pastirskih psov in pastirske pse kot učinkoviti ukrep varstva živali pred napadi velikih zveri.
Rejci majhnih čred so zadnji "braniki" dokončne zaraščenosti
Gregor Koželj je v okviru predstavitve projekta podrobneje predstavil aktivnost usmerjanja obiska v Snežniških gozdovih, ki so vse bolj prometno pa tudi drugače obremenjeni. ZGS je na prometno izpostavljenih lokacijah namestil naprave, ki zaznavajo vozila, na podlagi tako pridobljenih podatkov pa bodo obiskovalce gozda s prometno signalizacijo poskušali preusmerjati na zanimive točke v gozdu, a stran od območij, kjer morajo imeti medved, volk in ris mir pred človekom. Skupaj s hrvaškimi partnerji bodo izdelali čezmerno karto za usmerjanje obiskovalcev. Predstavnica projektne partnerice, Občine Pivka, Dragica Jaksetič, je predstavila tudi center velikih zveri Dinaridov, ki bo v okviru projekta urejen v Krpanovem domu.
Med druženjem po zaključeni delavnici je izmenjava vprašanj in odgovorov, še naprej potekala. Predstavnika ZGS sta vsem zainteresiranim na voljo za kakršno koli svetovanje in pomoč, saj je treba vsakršne ukrepe za varovanje domačih živali načrtovati po meri vsakega interesenta oziroma kmetije posebej. Rejci pašnih živali na Suhorju pa so na primer opozorili, da marsikdo manjše črede drobnice pase samo zato, da ohranja travnike, manjše parcele. Ker so ti rejci večinoma v službah in jim reja drobnice ne predstavlja vira dohodka, od katerega bi živeli, predstavljata delo in strošek varovanja čred precejšnje breme. Zato predlagajo, da država pri bodoči politiki sofinanciranja preventivnih sredstev vzame v obzir tudi takšne, majhne rejce, zadnje "branike" pred zaraščanjem še zadnjih nezaraslih površin v bližini vasi.
Gosta sta predstavila tudi pregledno, enostavno spletno stran varna-pasa.si, na kateri so na voljo vse informacije, kontakti, povezani z ukrepi za sobivanje ljudi in velikih zveri, pa tudi obrazec za vlogo za subvencioniranje preventivnih varovalnih sredstev.
Zavod za gozdove Slovenije pa že zdaj vabi vse zainteresirane na predstavitev »kmetije dobrih praks« na Suhorju oziroma ukrepov za preventivno varstvo živali na pašniku, ki jo bodo pripravili v začetku jeseni.
O datumu predstavitve bomo javnost pravočasno obvestili tudi na naši spletni strani.
.png.png)
