Pohod v počastitev 150 - letnice pivškega tabora na Kalcu

Nenavadno vreme za mesec maj je v pohodnikih zbujalo dvome, zato se je bilo težko odločiti, ali oditi na pohod ali ne. Neprestan dež, nekaj sončnih žarkov vmes, odločitev je padla, pohod bo. Spomin na znameniti pivški tabor je le premagal dvome in zbralo se nas je nekaj pohodnikov, da se poklonimo našim prednikom, predvsem Miroslavu Vilharju, ki je bil velik domoljub, kulturni in politični delavec svojega časa. Pohod smo zasnovali s treh smeri. Pohodniki Kulturnega društva Lipa Pivka naj bi pohod izpeljali z Juršč, kjer smo se srečali trije. Neglede na to smo si ogledali znameniti kamniti pivški križ, ki je nekoliko drugačen od ostalih pivških križev. Postavljen je bil leta 1924, ko so za izdelavo križa jurški fantje zbrali denar, preden so odšli s trebuhom za kruhom v Argentino, da bi se kasneje srečno vrnili domov. Žal se je malokateri vrnil domov, Jurščani pravijo, da je skoraj iz vsake hiše kdo odšel v tujino. Zanimivost križa je, da je na njem vklesan napis »fantovski spomin«. Po krajšem ogledu vasi smo se trije pohodniki odpravili v Zagorje, kjer smo se srečali s pohodniki in člani Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar Zagorje. Tam nas je pozdravila vodja Študijskega krožka Marjeta Marinčič, ki se ukvarja z raziskovanjem naravne in kulturne dediščine Zgornje Pivke. Iz Zagorja smo se po »Vilharjevi poti« odpravili do ostankov gradu Kalc, kjer smo se spomnili Vilharjevih sprehodov, kako je na enem takem sprehodu slišal zvon od sv. Pavla, in izvedel, da je umrlo mlado dekle, ki mu je bilo pri srcu. V trenutku mu je prišla na misel pesem Zagorski zvonovi, ki je postala poznana in jo rad prepeva vsak slovenski pevski zbor. To pesem smo družno tudi mi zapeli. Del raziskovanja kulturne dediščine je bil tudi pohod in obeležitev 150-letnice tabora na Kalcu s ciljem pohoda na pokopališču Sv. Barbare v Knežaku na grobu Miroslava Vilharja. Pri na novo postavljenem nagrobnem spomeniku se je zbralo še nekaj obiskovalcev iz Knežaka in skupaj smo se poklonili spominu na pomembnega narodnega buditelja in pesnika. Sledil je kratek kulturni program z nagovori, pevskim nastopom ženske pevske skupine Jezerke iz Zagorja in recitacijo Vilharjeve pesmi Po jezeru, s katero sta nastopili učenki OŠ Knežak. Vreme je vzdržalo čisto do konca, uspeli smo uresničiti naš skupni program. Vsi organizatorji smo si bili edini, da je druženje z dodanim ščepcem kulture potrebno in prijetno, še posebej v današnjem času, ko postajamo vse preveč individualistični.

Tekst in foto: Irena Margon