Tudi Krajinski park Pivška presihajoča jezera na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju

Na razstavi fotografij na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju z naslovom Narava nas povezuje - Parki Dinaridov se Krajinski park Pivška presihajoča jezera (KPPPJ) predstavlja z dvema fotografijama in sicer avtorjev Andreja Udoviča z naslovom Jesensko jutro (nagrajena na fotonatečaju KPPPJ, naslovna v tej novici) in Erike Kovačič. Razstavo je pripravil najmlajši slovenski krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib skupaj s svojim upravljavcem, podjetjem Snaga, s skupnostjo Parki Dinaridov, svetovnim skladom za naravo WWF ter Mestno občino Ljubljana.

Naslov razstave sporoča, da narava ne pozna meja ter da nas narava povezuje. To povezovanje je večplastno. Od sodelovanja med zavarovanimi območju (v Sloveniji in tudi širše v dinarski regiji) do povezovanja človeka in narave. To še posebej velja za krajinske parke, kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine ter značilna krajina, ki jo je soustvaril človek.

Na  120 panojih se z eno ali dvema fotografijama ter kratkimi besedili predstavlja 13 slovenskih zavarovanih območij ter 58 zavarovanih območij iz širše dinarske regije – torej držav, ki se vrstijo vse od Slovenije do Albanije in Makedonije.

Razstava je postavljena na Plečnikovi promenadi v parku Tivoli, kjer je urejena galerija na prostem. Promenada s stalnim razstavnim prostorom povezuje center mesta z gozdnim prostorom Rožnika in Šišenskega hriba. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib letno obišče dva milijona ljudi. Razstava bo na ogled do januarja 2019.

Mreža Parki Dinaridov

Podobno kot Slovenija se tudi države dinarskega loka lahko pohvalijo z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in veliko krajinsko pestrostjo. Prizadevanja za varovanje tistih območij, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo na tem območju že dolgo zgodovino. Od prvih pobud iz začetka 20. stoletja se je ideja in potreba za njihovo ohranjanje razvijala vse do zadnjih desetletij, ko je postala ena od poti oblikovanja trajnostnega razvoja družbe. 

Mrežo Parki Dinaridov sestavlja 92 zavarovanih območij v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, na Kosovem, v Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. Mreža zavarovanih območij Parki Dinaridov je bila ustanovljena leta 2014 na pobudo in s pomočjo Svetovnega sklada za naravo (WWF). Cilji mreže so s sodelovanjem krepiti skupne interese varstva narave in trajnostnega razvoja, izboljšati sodelovanje med zavarovanimi območji ter prenašati dobre prakse upravljanja zavarovanih območij.

Slovenski člani mreže so Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Park Škocjanske jame, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Pivška presihajoča jezera ter Krajinski park Kolpa.

Zaradi velike biotske pestrosti in geografskega položaja so dinarski parki že zdaj turistično zanimivi, nedvomno pa bodo postali pravi magnet. Zavedati se je treba, da so med zavarovanimi območji velike razlike tako v upravljanju kot v infrastrukturi. Nekatere države v svoje parke veliko vlagajo, uspešne so pri pridobivanju evropskih sredstev/projektov. Drugod se te možnosti šele začenjajo izkoriščati, zato je prenos znanja in povezovanje v partnerstva ključnega pomena, s katerim lahko vsi pridobimo.

Prav tako je ključnega pomena prenos dobrih praks upravljanja in usmerjanja obiskovalcev, sodelovanja z deležniki. Zato so izobraževanje in prenos znanja med parki ena od ključnih aktivnosti mreže parkov Dinaridov.

Vabljeni k ogledu, morda dobite navdih za potep po katerem izmed parkov dinarskega loka.

Foto: Borut Lozej (PŠJ), Artinfoto.si in Dragica Jaksetič (Občina Pivka)