O LIFE Lynx v Krpanovem domu

Sinoči (4. oktobra) so predstavniki projektnih partnerjev evropskega projekta  LIFE Lynx v Krpanovem domu predstavili vsebino projekta, katerega ključna aktivnost je sedanjo številčno zelo šibko populacijo risa v Sloveniji ohraniti z doselitvijo devetih risov v slovensko-hrvaški dinarski čezmejni prostor ter petih risov na območje Alp.

Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da na omenjenih območjih živil le še med 15 in 20 osebkov in da jim brez aktivnega ukrepanja grozi izumrtje.

Župan Robert Smrdelj je v imenu Občine Pivka, ki je bila gostitelj dogodka, na kratko pojasnil, da je občina vključena v dva projekta s področja upravljanja in spodbujanja turizma zaradi velikih zveri in drugih živalskih vrst ter narave na sploh. Soglašal je tudi, da je podpora lokalnih skupnosti prizadevanjem za ohranjanje narave, sem pa sodijo tudi velike zveri , zelo pomembna.

Vlogo lovcev oziroma Lovske zveze Slovenije, ki aktivno sodeluje v projektu, in je bila tudi pobudnica in organizatorka preselitve šestih slovaških risov na Kočevsko leta 19973, je včeraj pojasnil podpredsednik LZS Aleš Klemenc, predsednik Postojnsko-bistriške zveze lovskih družin, ki združuje 15 lovskih na območju občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Divača.

Vsebino projekta je predstavil koordinator projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Poleg odlova risov v Romuniji in na Slovaškem ter naselitve pri nas, projektne aktivnosti obsegajo še postavitev prilagoditvenih obor, v katere bodo risi začasno, pred izpustitvijo v »divjino« priseljeni. Po izpustitvi bodo strokovnjaki rise ves čas spremljali in jih ob morebitnih izgubah (povozih ipd.) nadomestil z novimi osebki.

 Doselitev risov terja tudi prilagoditev upravljanja s plenskimi vrstami v okviru gozdnogospodarskih in lovskih načrtov, ustanovili bodo specializirano policijsko enoto za preprečevanje nelegalnega lova, nudili bodo pomoč rejcem pri varovanju premoženja, načrtovane so aktivnosti za preprečevanje fragmentacije habitata, pri čemer je nujno potrebni zeleni most čez avtocesto Ljubljana – Koper odvisen o odločitev na državni ravni, ena od ključnih aktivnosti pa je tudi urediti čezmejno upravljanje s populacijo risa, saj ne ris ne ostale živalske vrste državnih meja ne poznajo.

Urša Marinko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sodelavka v projektu, je pojasnila, da bodo po Sloveniji ustanavljali lokalne posvetovalne skupine, sestavljene iz članov, ki se bodo vanje prostovoljno vključevali, pri čemer je k včlanjevanju povabljena najširša javnost. Za člane teh skupin bodo organizirali srečanja in  predavanje, najmanj kar je, pa bodo člani, ki se vpišejo na seznam, sproti obveščeni o vseh projektnih aktivnostih.

Ogledali smo si tudi dokumentarni film o doselitvi risa leta 1973 z izjemnimi posnetki krajine in zelo zanimivimi pričevanji akterjev takratne doselitve risa, ki jo je sprožil in financiral lovski gost iz Švice, izvedli pa kočevski lovci. Avtorje filma in način nastanka filma nam je opisal član projektnega tima Seth Wilson, sicer raziskovalec velikih zveri iz Montane, ZDA.