Odprta nova gostujoča razstava Čez morje na nepoznani Daljni vzhod

V Parku vojaške zgodovine je bila danes odprta nova gostujoča razstava Čez morje na nepoznani Daljni vzhod: Potovanja pomorščakov v Vzhodno Azijo v obdobju Avstrije in Avstro-Ogrske. Gre za razstavo Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, katere  avtorica je Bogdana Marinac. Razstava je nastala s pomočjo gradiva, ki ga hranijo Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran ter dediči pomorščakov. Predmete so za razstavo posodili tudi Slovenski etnografski muzej, Pokrajinski muzej Koper in nekateri drugi muzeji.  

Razstava se osredotoča na potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo od 2. polovice 19. stoletja do konca 1. svetovne vojne ter s pomočjo predmetov, bogatega slikovnega in pisnega gradiva iz zapuščin pomorščakov razkriva Kitajsko, Japonsko in Korejo skozi njihovo perspektivo, torej podobo dežel, kakršno so pozneje širili med domačo javnostjo. Na razstavi je predstavljenih 19 potovanj in čez 30 pomorščakov iz slovenskega etničnega prostora. Večina pomorščakov, ki je dežele obiskala v mirnem času, si je lahko ogledovala kraje ali si poiskala zabavo, nekateri pa so se v domovino vrnili z vojnimi izkušnjami.   Pomorščaki, ki so predstavljeni na razstavi, so z različnih koncev slovenskega etničnega prostora ter različnih činov in strok. Največ je mornarjev in nižjih podčastnikov. Med častniki najdemo kapitana bojne ladje Antona Dolenca, poročnika bojne ladje 2. reda Frana Vilfana, intendantske častnike Viktorja Kristana, Ivana Skuška in generalnega komisarja Ruperta Pivca ter druge. Najvišji čin pa je dosegel veliki admiral Anton Haus, rojen v Tolminu, ki je leta 1901 poveljeval avstro-ogrski vzhodnoazijski eskadri.   

Prva avstrijska vojna ladja je priplula v Vzhodno Azijo leta 1820. Tej je leta 1857 sledila fregata Novara, a pogosteje so začele avstro-ogrske ladje pluti v Vzhodno Azijo šele po letu 1869, ko so odprli Sueški prekop in je Avstro-Ogrska sklenila trgovske sporazume s Kitajsko, Japonsko in Siamom. Potovanja vojnih ladij so imela sprva pretežno diplomatske, trgovske, raziskovalne in izobraževalne namene. Na njih so opravljali raziskave znanstveniki različnih družboslovnih in naravoslovnih strok. S pomočjo odprav so bili sklenjeni sporazumi s tujimi deželami ter odprta poslaništva. Nekatere posadke so iskale tudi primerna zemljišča za premogovne postaje ter nahajališča rudnin. Potem ko je Avstro-Ogrska v Vzhodni Aziji odprla konzulate, pa je imela tam skoraj nepretrgoma vsaj eno postajno ladjo, ki je križarila med pristanišči na Kitajskem, Japonskem in v Koreji ter ščitila njene interese in državljane. A kljub pretežno miroljubnim namenom so posadke nekaterih ladij sodelovale tudi v vojaških spopadih. Odredi nekaj ladij so leta 1900 na Kitajskem sodelovali v spopadih  imperialističnih sil proti domačim upornikom – Boksarjem in kitajskemu dvoru. Posadka torpedne križarke Kaiserin Elisabeth pa se je leta 1914 bojevala na strani Nemčije v nemško-japonski vojni v Qingdau na Kitajskem. Po porazu so večino članov njene posadke odvedli v taborišča na Japonskem, kjer so pomorščaki ostali do leta 1919.

Z odprtjem razstave tik pred prvomajskimi prazniki Park vojaške zgodovine vstopa v osrednjo turistično sezono. Razstava predstavlja pomembno dopolnitev in popestritev muzejske ponudbe, saj obdeluje zanimivo temo, ki še ni doživela poglobljenega in celovitega muzejskega prikaza.  

Razstavo Čez morje na nepoznani Daljni vzhod je danes, 25. aprila, v Parku vojaške zgodovine na krajši otvoritveni slovesnosti uradno odprl predsednik Združenja poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu Slovenije kapitan Giorgio Ribarič. V kratkem nagovoru zbranim je poudaril velik pomen pomorščakov, ki so z drznimi potovanji v neznano utirali pot njihovim naslednikom, in pohvalil prizadevanja vseh sodelujočih po ohranjanju in spoštovanju naše dediščine. Na slovesnosti ob otvoritvi razstave sta spregovorila tudi direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič in direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran Franco Juri in ob tej priložnosti pozdravila dolgotrajno in plodovito partnerstvo med obema muzejema, v okviru katerega je bilo pripravljenih že več skupnih akcij in razstav. Zbrane je nagovorila tudi avtorica razstave in kustosinja piranskega Pomorskega muzeja Bogdana Marinac, ki je predstavila temo razstave in proces njenega nastajanja.   

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled vse do konca leta 2018. Posebna zasluga za postavitev razstave gre tudi sponzorjem Občini Pivka, Zavarovalnici Triglav ter podjetjema LES 3 in Delamaris.