Zanimivo predavanje o jezikovni krajini v Republiki Sloveniji

16. aprila se je nekaj članov Kulturnega društva Lipa Pivka udeležilo zanimivega predavanja v Slovenski matici v Ljubljani na temo javnih napisov in imen na trgovinah, lokalih in  podjetjih v Sloveniji. Table, nalepke, plakati v izložbenih oknih in na vratih lokalov imajo namreč pomembno vlogo podajanja informacij uporabnikom. Jezikovna krajina označuje vidno prisotnost jezika v javnem prostoru. To vključuje vse napise, ki jih lahko vidimo v okolju, na primer prometne znake, napise na trgovinah, oglase, grafite in uradne table (npr. imena ulic, institucij). O jezikovni krajini v Sloveniji  je spregovoril dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.  V precep je vzel le nekaj javnih napisov v strogem centru Ljubljane. Človek dobi vtis, kot da ne hodimo po Sloveniji, ampak smo se znašli v središču nekega tujega mesta. Na vsakem koraku te spremljajo angleški napisi in navodila v angleščini za usluge, ki jih ponujajo.

Dr. Ahačič je spregovoril o tem, kako je potrebno zagotoviti ustrezen vidni jezikovni vtis naših mest. Slovenščina v javni rabi tudi s tem sporoča kulturo govorcev, saj moramo poskrbeti za svoj jezik in prepoznavnost, tako kot skrbimo za videz in arhitekturno podobo naših mest. Predavatelj je poudaril, da pri tem ne gre za preganjanje tujih jezikov. Tudi dvojezično območje na Primorskem in v Prekmurju ima svoje zakonitosti in določila, ki se jih mora držati. Poskrbeti pa moramo za svoj jezik. Zato je potrebno ozaveščati ljudi, da bodo bolj prepoznavni v drugih deželah EU, če bodo ohranjali svojo jezikovno in narodno identiteto, saj si tujci – turisti gotovo želijo bolje spoznavati našo deželo z vseh vidikov, tudi z jezikovnega. Jezikovna krajina pomeni sposobnost uporabe slovenskega jezika, ki nas zastopa in sporoča o prostoru, v katerem živimo. Prav je, da se ozavestimo, da opazujemo in nenazadnje sporočamo, če naletimo na nepravilno rabo slovenščine v javnosti.

Bodimo ponosni na svoj jezik, odprti za druge in ne uslužni in prilagodljivi  vsakomur, ki bi rad uveljavljal svoje v korist dobička.

Irena Margon