Ob današnjem svetovnem dnevu mokrišč: »Kjerkoli se zemlja sreča z vodo, življenje cveti«

Ali veste, da mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi? Pa so hkrati naš najboljši zaveznik pri poplavah, sušah in podnebnih spremembah. Tudi Pivška presihajoča jezera so mokrišče. Posebno kraško mokrišče, ki je enkrat jezero in drugič travnik. In prav v tej menjavi med vodo in suhim stanjem nastaja izjemen življenjski prostor.

Mokrišča so med najpomembnejšimi in hkrati najbolj ogroženimi ekosistemi na svetu. Pokrivajo približno 6 % kopnega, a izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 jih je izginilo več kot 80 %. Po Ramsarski konvenciji ločimo sladkovodna, slana in podzemna mokrišča, ta so lahko naravna ali umetna, trajna ali začasna, celinska ali obalna. Med mokrišča spadajo reke, jezera, mlake, močvirja, barja, poplavne ravnice, estuariji, lagune, mangrove, pa tudi kali in soline, kjer se prepletata narava in tradicija. Poseben primer podzemnega mokrišča pri nas so Škocjanske jame, prvo takšno območje na svetu, vpisano na Ramsarski seznam.

Mokrišča zagotavljajo ključne ekosistemske storitve. So vir pitne vode in hrane, izboljšujejo kakovost voda, blažijo poplave in suše ter ščitijo pred ekstremnimi vremenskimi pojavi. Barja in šotišča so izjemni ponori ogljika, saj hranijo približno 30 % vsega kopenskega ogljika na svetu, kar je dvakrat več kot vsi gozdovi skupaj. Zato imajo danes ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Kljub temu jih ogrožajo izsuševanje, zasipavanje, intenzivno kmetijstvo, urbanizacija, prometna infrastruktura, onesnaževanje, regulacije vodotokov, jezovi, podnebne spremembe in invazivne tujerodne vrste.

V Sloveniji mokrišča pokrivajo okoli 5 % ozemlja. Med najpomembnejšimi so tri Ramsarska območja:

• Sečoveljske soline
• Škocjanske jame
• Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom

Pomemben primer sobivanja narave in človeka je tudi biosferno območje Mura–Drava–Donava, imenovano Evropska Amazonka, ki povezuje pet držav in predstavlja največji ohranjen rečni ekosistem v Srednji Evropi, prepoznan tudi s strani UNESCO kot prvo pentalateralno biosferno območje na svetu.

Kako lahko vsi prispevamo k ohranjanju mokrišč:

• Povečajmo svoje znanje in razumevanje o mokriščih: seznanimo se o lokalnih mokriščih, njihovem pomenu in o grožnjah, ki jim pretijo.
• Razširimo znanje: izmenjajmo znanje o mokriščih s prijatelji, družino in sosedi.
• Opazujmo svet mokrišč z vsemi čutili. Zmanjšajmo hrup. Hrup zmoti živali pri njihovem vsakdanjem boju za preživetje, prehranjevanju in razmnoževanju. Previdno opazovanje nam bo prineslo tudi več zadovoljstva.
• Ne trgajmo rastja. Nekatere rastline mokrišč ne uspevajo nikjer drugje, zato jih ne uničujmo. Poleg svoje lepote pa so dom tudi številnih živali.
• Ob obisku mokrišč uporabljajmo urejene poti. Ne hodimo po brezpotjih. Tako občutljive ekosisteme kot so mokrišča, lahko ogrozi že vsak človeški korak. Oznake, ograje, klopi in druge dele infrastrukture za obiskovalce ohranimo nepoškodovane.
• Ne puščajmo sledi v naravi. Smeti in odpadki ne spadajo v naravo. Odnesimo jih s seboj v smetnjak ali urejeno odlagališče.
• Opozorimo na nepravilnosti: Če v naravi opazimo onesnaževanje ali nedovoljene posege, jih prijavimo pristojnim organom.