Modrinov večer z Matejem Kržičem

Včeraj zvečer, 14. decembra,  smo v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer v okviru Modrinovih pogovornih večerov gostili geografa, jamarja in borca za čiste vode Zelenega krasa Mateja Kržiča iz Loške doline.

Skupaj z njim in fotografijami smo se spomnili ekstremnih »poplav« v letu 2014, ko so vode, preobilne, da bi z Loške doline odtekale samo proti Planinskem polju, odtekale tudi proti Koritnicam in Knežaku na zgornji Pivki v občini Ilirska Bistrica.

A poplave, ko govorimo o kraških tleh, pravzaprav niso poplave. Z vodo zalita kraška polja so »na kulturni in na divji strani Javornikov«, kot se je pošalil predavatelj, stalnica, ki se je ne sme pozabljati in jo velja upoštevati pri načrtovanju rabe prostora.

Stari  so znali in so na primer vasi zidali na gričih in hribčkih, ne pa na poljih. Stara znanja in sožitje z naravo pa so preglasili novodobni kratkovidni interesi  s pozidavo na poplavnih ravnicah. Ogledali smo si lahko posnetke komunalnih čistilnih naprav, postavljenih v zadnjih desetletjih v dnu dolin in polj, ki so v času visokih voda, zdajšnjem času torej, večinoma poplavljene, učinek čiščenja pa  vprašljiv.

Kržič je predstavil tudi raziskovanja jame Čolniči, skozi katero se vode podzemno prelivajo iz Loške doline na Cerkniško polje (izvir Cemun), zelo verjetno pa tudi proti pivškim kraškim poljem. Po najdbah jamskih živalic v nekaterih rovih, ki so značilne za jame na pivški strani, namreč sodijo, da obstaja takšna povezava – tako imenovani »Rov via Juršče«.