Varno v poletje

Z 20. junijem se začenja nacionalna preventivna akcija Varno v poletje, ki bo potekala vse do konca avgusta. Z njo med šolskimi počitnicami Agencija za varnost prometa (AVP) v sodelovanju s Policijo in drugimi deležniki opozarja na ključne nevarnosti, ki v tem času prežijo na udeležence v prometu. Namen akcije je spodbuditi voznike k večji odgovornosti, previdnosti in strpnosti na cesti – tudi v času, ko misli že odplavajo na dopust. Voznike pozivajo, naj dosledno spoštujejo prometna pravila in razmere na cesti, da vozijo defenzivno ter namenijo posebno pozornost najbolj ranljivim udeležencem – pešcem, kolesarjem, voznikom e-skirojev, mopedistom in motoristom. Na dve prometno najbolj obremenjeni soboti, 12. julija in 16. avgusta, bo AVP na avtocestnih počivališčih delila brezplačno vodo ter voznike opozarjala na ključne varnostne ukrepe, kot so pravilno pripenjanje z varnostnim pasom, ustvarjanje reševalnega pasu, osredotočenost in ustrezno psihofizično stanje.

S poletjem se začenja čas dopustov, turističnih potovanj in množičnih migracij na počitniške destinacije. Po pričakovanjih bodo prometne obremenitve najintenzivnejše v naslednjih dneh, zlasti do ponedeljka, 23. junija, in ob prazniku, 25. junija. Na cestah bo povečan tranzitni promet, zaradi številnih del na voziščih in visokih temperatur pa lahko prihaja do zastojev in večje utrujenosti voznikov. Vse to pomembno vpliva na prometno varnost.

Namestnica direktorice AVP mag. Saša Jevšnik Kafol poziva voznike: »Ob začetku šolskih počitnic, ob pričakovanem gostem prometu, zastojih, kolonah, ustvarite reševalni pas, takoj ko se začne promet upočasnjevati ali ko se vzpostavi kolona. Vsaka sekunda namreč šteje, vsaka omejitev na cesti lahko pomeni izgubljeno življenje, danes mogoče neznanca, jutri nekoga, ki ga poznate in ga imate radi. Zato pozivamo voznike, ustvarite reševalni pas, bodite osredotočeni na cesto, pripnite se in seveda ne vozite pod vplivom alkohola ali drog, predvsem pa bodite spočiti, ko se odpravite na pot.«

 

Poletna vročina močno vpliva na psihofizične sposobnosti voznika. Dehidracija, zmanjšana pozornost in stres lahko vodijo v nevarne situacije. Vročinski valovi povečajo tveganje za nesreče za 12–20 %, zaradi utrujenosti, slabše koncentracije in razdražljivosti voznikov (Vir: Raziskava Vpliv vremena na prometno varnost). Zato AVP opozarja:

-Med vožnjo imejte vedno pri roki dovolj vode.

-Poskrbite za udobna oblačila in predvsem obutev (sandali in natikači naj ostanejo v prtljažniku).

-Uporabljajte senčnike in klimatsko napravo (zmerno, usmeritev naj bo: do sedem stopinj pod zunanjo temperaturo).

 

Vozniki naj se na pot odpravijo spočiti, s tehnično ustreznimi vozilom in pripravljenim načrtom poti. Preverite razmere na cestah preko Prometnoinformacijskega centra (PIC – tel. 1970), izberite manj obremenjene poti in ure dneva ter načrtujte redne postanke.

Ob poletnih potovanjih se v vozilih znajde večja količina prtljage, ki pa lahko ob nenadnem zaviranju ali trku postane smrtno nevarna. Težje predmete vedno zložite na dno prtljažnika, tik za zadnjo klop. Prtljago ustrezno pritrdite, da se ob sunkih ne premika. Mobilni telefon, ki tehta 200 gramov, lahko ob trku pri 50 km/h postane izstrelek z maso 5–6 kg! Če bo vozilo dodatno obteženo s prtljago in potniki, nujno pred vožnjo prilagodite tlak v pnevmatikah.

 

Otroke vedno ustrezno namestite v otroške sedeže, ki ustrezajo njihovi starosti in telesni višini. Pred vsako vožnjo preverite, ali so vsi potniki ustrezno pripeti in da je sedež pravilno nameščen.

Nikoli ne puščajte otrok brez nadzora v vozilu, tudi če je vozilo parkirano v senci in “samo za nekaj minut”. Že po 20 minutah lahko temperatura v vozilu pri zunanji vročini 32 °C naraste tudi do 50 °C, kar predstavlja visoko tveganje za toplotni udar. Tudi nekaj centimetrov odprta stekla ne bodo bistveno pomagala!

 

V primeru prometnega zastoja takoj vzpostavite reševalni pas – vozila na levem pasu se umaknejo skrajno levo, vozila na desnem pasu pa skrajno desno, tudi na odstavni pas, če je to mogoče. Po reševalnem pasu je dovoljeno voziti izključno vozilom, ki sodelujejo v intervenciji. V zastoju naj vozniki ostanejo v vozilu in se ne gibljejo po cestišču.

Na delih avtoceste ali hitre ceste oziroma v predoru, kjer ni odstavnega pasu, ustavimo izmenično, in sicer tik ob levem oziroma desnem robu smernega vozišča, pri tem pa pustimo dovolj veliko razdaljo do vozila pred seboj, in sicer približno za dolžino petih vozil. Tako ustavljanje v “zamiku” omogoča, da se med vozili ustvari dovolj širok reševalni pas, po katerem lahko varno zapeljejo tudi večja intervencijska vozila, kot so gasilci ali prehospitalne enote nujne medicinske pomoči.

 

V primeru okvare na avtocesti:

-Vklopite varnostne utripalke, zmanjšajte hitrost in zapeljite na odstavni pas.

-Oblecite odsevni telovnik in izstopite iz vozila (potniki prav tako).

-Vozilo označite z varnostnim trikotnikom vsaj 100 metrov za vozilom.

-Umaknite se za varnostno ograjo.

-Pokličite pomoč: 112, 113, 1970 ali asistenco.

-Izjemno nevarna je samostojna menjava pnevmatike ob avtocestah ali hitrih cestah. Voznik in potniki se izpostavijo izjemno velikemu tveganju, saj že trenutek nezbranosti mimo vozečega voznika lahko povzroči hudo nesrečo. Menjavo naj zato opravi strokovna služba.

 

Poleti so na cestah pogoste tudi zapore in zožitve zaradi del na vozišču. V takih primerih je pomembno upoštevati pravilo zadrge, kjer se vozila z zaprtega pasu vključujejo šele tik pred zožitvijo in po sistemu izmeničnega vključevanja. Le tako lahko ohranimo večjo pretočnost in zmanjšamo verjetnost zastojev.

Vozniki naj po deloviščih, kjer gre za dva zožena pasova, vozijo rahlo zamaknjeno, saj s tem pomagajo ohranjati promet bolj tekoč, vožnja je hkrati varnejša, varnostna razdalja pa ustreznejša.

 

Dolgotrajna vožnja zahteva redne postanke – priporočeno je narediti postanek vsaj vsaki 2 uri.

Če je v vozilu več voznikov, se med vožnjo izmenjujte. V primeru znakov zaspanosti (zehanje, meglen vid, izguba pozornosti) takoj ustavite na varnem mestu in si privoščite odmor.

Vožnja pod vplivom utrujenosti je nevarna tako kot vožnja pod vplivom alkohola. Če ste spali manj kot pet ur, je tveganje za nesrečo kar 4,5 krat večje.

 

Vožnja zahteva popolno osredotočenost voznika, saj lahko vsaka motnja privede do nesreče, ki ogroža tako voznika kot vse ostale udeležence v prometu. Moteči dejavniki niso samo uporaba mobilnega telefona, ampak tudi druge aktivnosti, ki odvračajo pozornost voznika, kot so nastavitve multimedijskih naprav in asistenčnih sistemov v vozilu, prehranjevanje, ukvarjanje s potniki (predvsem otroki in hišnimi ljubljenčki) ali celo čustveno stanje voznika, ki lahko vodi v impulzivne odločitve. Kako premagati stres za volanom?

 

Z doslednim upoštevanjem prometnih pravil, strpnostjo, odgovorno vožnjo in medsebojnim spoštovanjem lahko pomembno prispevamo k večji varnosti na slovenskih cestah.

 

Agencija za varnost prometa želi vsem voznikom in sopotnikom varno, prijetno in brezskrbno poletje. Na cilj naj vas pripeljejo zbranost, previdnost in defenzivna vožnja.

 

Srečno in varno na poti!