Furmanski praznik

Trgovina, promet in transport so imeli zaradi izjemne zemljepisne in gospodarske vloge Slovenije odločilen pomen za gospodarstvo naših in sosednjih pokrajin. Med Jadranskim morjem in zaledjem so se zato razvile živahne trgovske in prometne povezave.

Pri teh dejavnostih je bila zelo opazna in razvojno zgodnja udeležba podeželskega prebivalstva. Vloga kmečkega prebivalstva v trgovini in prometu se je še posebej povečala ob uvajanju blagovno-denarnih odnosov v zadnji četrtini 15. in v 16. stoletju. Takrat se je razmahnilo tovorništvo – prenašanje trgovskega blaga na konjih. Najlepši literarni spomenik temu pomembnemu dogajanju je postavil Fran Levstik z likom Martina Krpana.

Približno od 15. stoletja dalje se razvija tudi prevozništvo ali furmanstvo. Za prevoz najrazličnejših tovorov in blaga na velike razdalje so bili potrebni novi, tehnološko dognani vozovi. Uvedli so najprej voz z osmi, imenovan "tajsel" (nem. Taichselwagen), Francozi pa tovorni voz z ojačano leseno konstrukcijo in širokimi platišči, ki so ga ljudje poimenovali "parizer".

Začetki industrijske revolucije in velike spremembe v prometu z uvedbo železnice od sredine 19. stoletja naprej so tem oblikam, zlasti tovorništvu, prinesle dejanski konec. S tem pa se je zaključil tudi poseben način življenja tovrstnih prevoznikov in vseh ostalih dejavnosti, ki so bile povezane z njihovim delovanjem ali pojavnostjo – furmanske gostilne, družbeni status prevoznikov, obrtniki, ki so skrbeli za vozove, ipd.

V manjšem obsegu in na krajših razdaljah se je prevozništvo ohranilo še do prvih let po drugi svetovni vojni.

Danes turistična prireditev Furmanski praznik v Postojni poskuša prikazati bogato dediščino tovorniških in prevozniških (furmanskih) dejavnosti. Postojna je bila nekoč pomembna postojanka in kraj, kjer so se furmani zbirali in ustavljali ter s tem sooblikovali njeno komunikacijsko in gospodarsko podobo.

Turistično društvo Postojna (1883–2025) s tem ohranja spomin na pomembno obdobje slovenske prometne in trgovske zgodovine.