Povzetek rezultatov poslovanja v primorsko-notranjski regiji v letu 2024 – gospodarske družbe

Družbe primorsko-notranjske regije so v letu 2024 poslovale uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 78 milijonov 980 tisoč evrov. Rezultat je sicer za 11 % nižji v primerjavi z rezultati

poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2023, te so ugotovile neto čisti dobiček v višini 88,6 milijonov evrov. Smo ena od 7 regij, kjer je bil ugotovljen padec dobička, skupaj na ravni Slovenije je bil ugotovljen 1 % upad.

Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2024 na območju primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 44 družb, izbrisanih pa 42 družb. Nad 7 družbami je bil med letom 2024 uveden insolvenčni postopek (7 stečajev, nobene likvidacije ali prisilne poravnave).

Podatke iz letnih poročil za leto 2024 je AJPES Izpostavi Postojna predložilo 1.176 družb s sedežem v primorsko-notranjski regiji, 0,5 % več kot leto poprej. Glede na velikost je 922 ali 78 % družb spadalo med mikro, 214 ali 18 % med majhne, 32 ali 3 % med srednje in 8 ali 1 % med velike družbe.

Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe, ki so ustvarile 36 % vsega neto čistega dobička regije. Pomemben vpliv so imele tudi majhne družbe, ki so ustvarile 27 % vsega dobička in prav toliko neto dodane vrednosti kot srednje družbe ali 33 %, ter so zaposlovale več kot tretjino vseh delavcev. Sledijo jim velike družbe, ki so ustvarile 29 % neto čistega dobička.

Največ čiste izgube pa so pridelale srednje družbe, kar 45 %. Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 27 družb, skupaj 60 milijonov evrov ali 67 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov so ugotovile 4 družbe, za 5 milijonov evrov, kar predstavlja 42 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička regije.

Družbe v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2024 izkazale 1 milijardo 614 milijonov evrov sredstev, to je 7 % več kakor leto poprej. Premoženje družb se je glede na dvig cen življenjskih potrebščin (1,9 %) realno povečalo. Kapital, ki je najpomembnejši vir financiranja sredstev družb, je znašal 886 milijonov evrov, njegov delež v virih sredstev predstavlja več kot polovico. Napram letu poprej se je še povečal, kakor tudi kratkoročne in dolgoročne obveznosti. Zaznati je nekoliko več likvidnih sredstev. Ugotoviti je, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, delež dolgoročnih obveznosti v virih sredstev

regije znaša le 14 %, slovensko povprečje pa 17 %.

Družbe so v letu 2024 ustvarile 1 milijardo 860 milijonov evrov prihodkov in izkazale 1 milijardo 766 milijonov evrov odhodkov. Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno

nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bilo skoraj polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 42 %. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 40 % vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države (okvirno 8 %). Največ prihodkov in hkrati odhodkov (več kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna (preko 30 % vseh).

Skoraj 70 % ali 818 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 90 milijonov evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2023 se je zmanjšal za 12 %. Največ čistega dobička oziroma 36 milijonov evrov ali 40 % vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti. Podrobnejši pregled razkrije, da je bilo največ čistega dobička realizirano na podpodročju proizvodnje izdelkov iz gume in plastike, sledi podpodročje obdelave in predelave lesa in proizvodnje izdelkov iz lesa, podpodročje proizvodnje drugih strojev in naprav ter podpodročje proizvodnje kovinskih izdelkov. Pomembnejši sta še področji trgovine,

vzdrževanja in popravil motornih vozil ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kjer je bilo skupaj doseženih 36 milijonov evrov čistega dobička ali 40 % delež.

Na drugi strani pa je 333 ali 28 % družb zabeležilo 11 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 12 %. Največ ali 58 % čiste izgube v letu 2024 je bilo ugotovljene na področju predelovalnih dejavnosti v znesku 6 milijonov evrov. Sledijo družbe s področij strokovnih, znanstvenih in

tehničnih dejavnosti ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, s skupaj milijonom evrov oziroma 11 % deležem. 25 družb v letu 2024 ni ugotovilo niti dobička niti izgube, kar pomeni, da niso delovale.

Na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto čisti dobiček v znesku 6,5 milijarde evrov. V letu 2024 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata osrednjeslovenska regija (3,2 milijarde evrov) in regija jugovzhodna Slovenija (666 milijonov evrov). Tako po številu družb kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto čistem dobičku spada regija med manjše, uvršča se na predzadnje 11. mesto v republiškem gospodarstvu (predstavlja 1,6 % delež vseh družb, 1,4 % NDV in 1,2 % NČD na ravni države).

Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2024 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 43 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, z 18 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile z 11 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2024 zabeležile vse občine, razen družb občine Loška dolina (415 tisoč evrov izgube).

Tudi največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 179 milijonov evrov. Med področji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti z 274 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 479 milijonov evrov neto dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 53.383 evrov, na ravni države pa 63.780 evrov.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je napram letu 2023 zvišala za 105 evrov, znašala je 2.068 evrov, ampak še vedno za 13 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 2.366 evrov.

V preteklem letu se je zmanjšalo število zaposlenih pri družbah v regiji za slab odstotek, tako da so ob koncu leta 2024 družbe regije zaposlovale 8.967 delavcev.

 

Larisa Benassi,

vodja izpostave AJPES Postojna