Na Martinovo nedeljo sveta maša na Šilentabru
Na Martinovo nedeljo sveta maša na Šilentabru
19. 11. 2024
263
Na Martinovo nedeljo je bila sveta maša na Šilentabru v cerkvici sv. Martina.
Daroval jo je župnik Lojze Milharčič iz Knežaka. V pridigi je povedal, kako pomembno je biti dober in skromen, kakršen je bil tudi škof Martin, ki je podaril pol plašča beraču, ki je bil premražen. To je legenda o dobrem svetniku, ki nas opominja, da moramo biti tudi v današnjem času
dobrotni, saj le dobrota osrečuje srce in odpira vrata do zveličanja. Navezal se je tudi na svetovni dan revežev in pozval, naj bomo pozorni do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Polna cerkev vernikov je dokaz, da ljudje radi prihajajo na ta kraj. Po maši so se romarji zadržali v
prijetnem klepetu.
Seveda pa je sveti Martin povezan tudi z vinom, še posebej v vinorodnih krajih, ko po ljudskem izročilu »sveti Martin iz mošta naredi vin«. To pa je tudi čas, ko kmet odloži dela na polju in se človek in narava pripravita k počitku.
Še spomin na našo cerkvico. Zgrajena je bila v 11. ali 12. stoletju. Notranje poslikave – freske spadajo v sredino 15. stoletja, zunanji videz cerkve pa spada v 17. stoletje, ko je bil dozidan zvonik. Cerkev dobesedno čepi na slemenu Taborskega grebena in tukaj je razvodnica med porečjem rek, ki se na koncu izlivajo v Črno oziroma Jadransko morje ter ločuje pivški svet od brkinskega. Imenitna razgledna točka nam nudi razgled na velik del pivške pokrajine, na vzhodu na javorniške in snežniške gozdove in Snežnik, na zahodu pa na brkinsko gričevje, Vremščico in Nanos.
dobrotni, saj le dobrota osrečuje srce in odpira vrata do zveličanja. Navezal se je tudi na svetovni dan revežev in pozval, naj bomo pozorni do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Polna cerkev vernikov je dokaz, da ljudje radi prihajajo na ta kraj. Po maši so se romarji zadržali v
prijetnem klepetu.
Seveda pa je sveti Martin povezan tudi z vinom, še posebej v vinorodnih krajih, ko po ljudskem izročilu »sveti Martin iz mošta naredi vin«. To pa je tudi čas, ko kmet odloži dela na polju in se človek in narava pripravita k počitku.
Še spomin na našo cerkvico. Zgrajena je bila v 11. ali 12. stoletju. Notranje poslikave – freske spadajo v sredino 15. stoletja, zunanji videz cerkve pa spada v 17. stoletje, ko je bil dozidan zvonik. Cerkev dobesedno čepi na slemenu Taborskega grebena in tukaj je razvodnica med porečjem rek, ki se na koncu izlivajo v Črno oziroma Jadransko morje ter ločuje pivški svet od brkinskega. Imenitna razgledna točka nam nudi razgled na velik del pivške pokrajine, na vzhodu na javorniške in snežniške gozdove in Snežnik, na zahodu pa na brkinsko gričevje, Vremščico in Nanos.
Irena Margon
Foto: Ernest Margon