Jamski praznik Belajtnga

Konec leta 1884 je Primorska sekcija nemško-avstrijskega planinskega društva z davčno občino Naklo podpisala pogodbo o upravljanju Škocjanskih jam za obdobje petih let, začenši s 1. majem 1885. Ob prvi obletnici veljavnosti pogodbe, je upravljavec jame, 2. maja 1886, organiziral slavnostno otvoritev jam poimenovano Jamski praznik (nemško Grottenfest).

Do leta 1933 so ga priredili skoraj vsako leto z vmesno prekinitvijo zaradi 1. sv. v. in prehoda upravljanja jam na italijansko Planinsko društvo Julijske krajine.

Po zatrjevanju Janka Gombača (1917-2007), sina matavunskih gostilničarjev, je bilo v rabi poimenovanje "belajtnga", "belajtunga" iz nemškega "Beleuchtung", kar pomeni razsvetljavo, luč, osvetlitev, kar je pomensko povezano z osvetljeno jamo, ki je bila glavna atrakcija tega praznika.
Kot zanimivost, leta 1905 je bila jama razsvetljena s 5000 svečami, ki so bile v razmakih razporejene po tleh ob stezi.