Suhi zidovi – pomembni gradniki naše kulturne krajine in pokazatelji ohranjene kulturne dediščine

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva. Za gradnjo uporabljamo kamenje, ki se nahaja v neposredni bližini. Ker se kamenje z lokacijo in po obliki spreminja, se med seboj razlikujejo tudi zidovi.

Suhi zidovi so nastali, ko so naši predniki čistili zemljo in tako poskusili pridobiti novo obdelovalno površino, obenem pa so jo ločili od gmajne, kjer se je pasla živina. 
Suhe zidove so postavljali tudi kot zaščito pred požari in burjo. Zidove v tej funkciji so imenovali varnostni zidovi oz. braniki. Tako lahko v časopisu Slovenec: političen list za slovenski narod (07.10.1910, letnik 38, številka 228) preberemo: Varnostni zidovi (braniki) in j a r k i. Za bran proti pašni živini in požarom se postavi v Koša-ni in Neverkah davčne občine košan-ske suh zid, dolg 248 metrov in visok 1 meter, nadalje na Jerušu, Nad Ložo in na Poganu davčne občine Palčje enak zid, dolg 394 metrov.

Suhi zidovi predstavljajo pomemben element v naši kulturni krajini ter prispevajo k povečanju biotske pestrosti, saj za razliko od betonskih med kamni nudijo suhe in zračne prostore, ki predstavljajo pomemben habitat za številne živalske in rastlinske vrste.

Na žalost se je z opuščanjem tradicionalnega kmetijstva potreba po takšnih zidovih izgubila, s tem pa so se izgubile tudi tehnike in veščine zidanja. Da bi izgubo te veščine preprečili in jo še naprej prenašali iz roda v rod, je vzdrževanje, obnova in gradnja suhograjenih zidov nujno potrebna.. Veščina suhozidne gradnje je bila vpisana tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva UNESCO. Sam vpis na seznam pa še ne pomeni, da se bo veščina ohranila. Kakšna bo korist zaradi vpisa na seznam svetovne dediščine,  je odvisno predvsem od nas samih - lastnikov suhozidnih gradenj, lokalnih uprav ter drugih povezanih ustanov.

Ker si tudi na območju občine Pivka želimo prispevati k ohranitvi suhih zidov, smo v okviru projekta Culturecovery, ki je namenjen varstvu nesnovne kulturne dediščine, z ekomuzeji izvedli delavnico prenosa znanja veščin suhozidne gradnje. Delavnico, ki je potekala v soboto 13. aprila na Šobčevi domačiji na Kalu, je organiziral Krajinski park Pivška presihajoča jezera.

Sestava udeležencev na delavnici je bila zelo pisana tako po starosti kot po predznanju. V veliko pomoč  pri organizaciji delavnice nam je bil poznavalec kraške suhozindne gradnje  Boris Čok, veseli pa smo bili tudi udeležencev iz Parka Škocjanske jame, strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije iz območne enote Nova Gorica ter članov Partnerstva kraške suhozidne gradnje. Dogodek je tako lepo povezal različne skupine ljudi. V pisani družbi smo ob glasbi, dobri hrani in izmenjavi izkušenj obnovili večji del zidu. Čas je zelo hitro minil, udeleženci pa smo se strinjali, da je zidanje tudi neke vrste meditacija, ki v tem hitrem svetu še kako dobrodošla.

Foto: Katarina Česnik in Simon Avsec