Poslikana Pivka: Odhodi/Prihodi

Kot je znano, je osrednji pomen stenskega slikarstva v tem, da umetnost prinaša v javno sfero. Na ta način umetniško delo pridobi najširše občinstvo, tudi tisto, ki nikoli ne vstopi v galerijo, hkrati pa (lahko) postane učinkovit medij družbene komunikacije. Glede na to, da Pivka pred tem projektom ni imela nobene javne poslikave, se zdi še posebej primerna za raziskavo, kakšne učinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, odnose med njimi in družbeno ozračje nasploh. Zato Hiša kulture pojmuje projekt kot nekakšen laboratorij za raziskovanje odnosov med umetnostjo in družbo, ob tem pa se nadeja, da bo pomembno prispeval k razvoju vizualne podobe mesta in promociji vizualne umetnosti sploh. 

Leta 2022 je slikar Leon Zuodar na dvorišču za Hišo kulture izvedel poslikavo z naslovom Artist at Work, ki tematizira delo umetnika, njegov prispevek k razvoju družbe in družbeno percepcijo sodobne umetnosti. 

Naslednje leto je slikarka in ilustratorka Petra Preželj poslikala steno podpornega zidu ob vrtcu Mavrica. Poslikava s prepletom figur živali, rastlin, ljudi in fantastičnih bitij na ozadju z abstraktnimi vzorci in elementi krajine ostaja odprta za interpretacijo, kar umetnica sugerira tudi z naslovom – Povej zgodbo. 

V letošnjem letu je slikar Marko Šajn izvedel poslikavo na steni objekta v bližini železniške postaje ob glavni cesti skozi Pivko. Umetnik je poslikavo zasnoval v povezavi z lokacijo, kjer se nahaja, saj prikazuje zamrznjen posnetek vsakodnevnega vrveža – ljudi, ki hitijo po opravkih, nakupih ali v službo, s potovalnimi torbami tečejo na vlak ali z nahrbtniki na ramenih iščejo prostor za avtostop. Kar jim je skupno, je gibanje; vsem se bolj ali manj mudi in niti eden med njimi ne miruje. Figure so naslikane v umetnikovem značilnem skopem slogu, skrajno stilizirane, celo tipizirane, brez obraznih potez, z enako pričesko in v enakih oblačilih. Poleg tega so tokrat prikazane zgolj z obrisno risbo v enotni rjavi barvi, zato delujejo kot silhuete, ki gredo prehitro mimo, da bi lahko opazili podrobnosti. Vse to napeljuje na misel, da se poslikava nanaša na Pivko kot mesto prehoda, prikazuje jo kot kraj, ki ga vsi zgolj prečkajo ali prehodijo ali prestopijo (na drug vlak) in v katerem se nihče ne ustavi, torej v nekem smislu kot ne-kraj.

Projekt podpirajo Ministrstvo za kulturo RS, Občina Pivka in Slovenske železnice d.o.o., ki so prijazno odstopile prostor.

Kustosinja projekta: Mojca Grmek