Povzetek rezultatov poslovanja v primorsko-notranjski regiji v letu 2023 – gospodarske družbe
Družbe primorsko-notranjske regije so v letu 2023 poslovale uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 88 milijonov 583 tisoč evrov. Rezultat je sicer za 2 % nižji v primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2022, te so ugotovile neto čisti dobiček v višini 90,3 milijonov evrov. Upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin se je rezultat realno zmanjšal za 9 %. Smo ena od 5 regij, kjer je bil ugotovljen padec dobička, sicer je bila na ravni Slovenije ugotovljena 10 % rast.
Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2023 na območju primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 47 družb, izbrisanih pa 42 družb. Nad 10 družbami je bil med letom 2023 uveden insolvenčni postopek (10 stečajev, nobene likvidacije ali prisilne poravnave).
Podatke iz letnih poročil za leto 2023 je AJPES Izpostavi Postojna predložilo 1.171 družb s sedežem v primorsko-notranjski regiji, 1 % več kot leto poprej. Glede na velikost je 923 ali 79 % družb spadalo med mikro, 210 ali 18 % med majhne, 28 ali 2 % med srednje in 10 ali 1 % med velike družbe.
Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe, ki so ustvarile 42 % vsega neto čistega dobička regije. Pomemben vpliv so imele tudi majhne družbe, ki so ustvarile 25 % vsega dobička in prav toliko neto dodane vrednosti kot srednje družbe ali 31 %, ter so zaposlovale več kot tretjino vseh delavcev. Sledijo jim velike družbe, ki so ustvarile 23 % neto čistega dobička, vendar so pridelale tudi največ čiste izgube, kar 37 %. Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 34 družb, skupaj 69 milijonov evrov ali 69 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov so ugotovile 3 družbe, za 7 milijonov evrov, kar predstavlja 56 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička regije.
Družbe v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2023 izkazale 1 milijardo 513 milijonov evrov sredstev, to je 4 % več kakor leto poprej. Premoženje družb se je glede na dvig cen življenjskih potrebščin (4,2 %) realno ni povečalo. Kapital, ki je najpomembnejši vir financiranja sredstev družb, je znašal 817 milijonov evrov, njegov delež v virih sredstev predstavlja več kot polovico. Napram letu poprej se je še povečal. Zaznati je več likvidnih sredstev, medtem ko so se kratkoročne in dolgoročne obveznosti zmanjšale. Ugotoviti je, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, delež dolgoročnih obveznosti v virih sredstev regije znaša le 14 %, slovensko povprečje pa 18 %.
Družbe so v letu 2023 ustvarile 1 milijardo 885 milijonov evrov prihodkov in izkazale 1 milijardo 782 milijonov evrov odhodkov. Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bilo polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 42 %. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 42 % vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države (okvirno 8 %). Največ prihodkov in hkrati odhodkov (več kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna (preko 30 % vseh).
Skoraj 72 % ali 840 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 101 milijon evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2022 se je zmanjšal za slab odstotek. Največ čistega dobička oziroma 49 milijonov evrov ali skoraj 50 % vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti. Podrobnejši pregled razkrije, da je bilo največ čistega dobička realizirano na podpodročju proizvodnje izdelkov iz gume in plastike, sledi podpodročje obdelave in predelave lesa in proizvodnje izdelkov iz lesa ter podpodročje proizvodnje kovinskih izdelkov. Pomembnejši sta še področji trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kjer je bilo skupaj doseženih 34 milijonov evrov čistega dobička ali 33 % delež.
Na drugi strani pa je 307 ali 26 % družb zabeležilo 12 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za kar 3 krat. Največ ali 55 % čiste izgube v letu 2023 je bilo ugotovljene na področju predelovalnih dejavnosti v znesku 7 milijonov evrov. Sledijo družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, s skupaj 2 milijoni evrov oziroma 17 % deležem. 24 družb v letu 2023 ni ugotovilo niti dobička niti izgube, kar pomeni, da niso delovale.
Na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto čisti dobiček v znesku 6,7 milijarde evrov. V letu 2023 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata osrednjeslovenska (3,2 milijarde evrov) in savinjska regija (644 milijonov evrov). Tako po številu družb kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto čistem dobičku spada regija med manjše, uvršča se na predzadnje 11. mesto v republiškem gospodarstvu (predstavlja 1,6 % delež vseh družb, 1,4 % NDV in 1,3 % NČD na ravni države).
Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2023 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 43 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, z 20 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile s 17 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2023 zabeležile vse občine, razen družb občine Loška dolina (2 milijona evrov izgube).
Tudi največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 169 milijonov evrov. Med področji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti z 283 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 471 milijonov evrov neto dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 52.057 evrov, na ravni države pa 61.003 evrov.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je napram letu 2022 zvišala za 150 evrov, znašala je 1.955 evrov, ampak še vedno za 12 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 2.218 evrov. V preteklem letu se je povečalo število zaposlenih pri družbah v regiji za 2 %, tako da so ob koncu leta 2023 družbe regije zaposlovale 9.042 delavcev.
Larisa Benassi,
vodja izpostave Ajpes Postojna