Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst

3. marca obeležujemo svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, ki letos poteka pod naslovom: »Povezovanje ljudi in planeta: odkrivajmo digitalne inovacije v skrbi za varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst«.

3. marca 1973 je bila v Washingtonu sklenjena Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (angleško Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora -CITES).

Konvencija CITES ima danes 184 pogodbenic ter zagotavlja različne stopnje zaščite več kot 38.000 živalskim in rastlinskim vrstam, naslavlja nadzor in pregon kršiteljev ter boj proti organiziranemu kriminalu. Konvencija je v Slovenji začela veljati leta 2000.

Letošnja tema svetovnega seznanja z digitalnimi inovacijami, ki prispevajo k varstvu narave. Obenem prevprašuje  izzive razvoja digitalne povezanosti za dobro ljudi in planeta. V času hitrega tehnološkega napredka so namreč digitalne inovacije postale tudi močno orodje v rokah varuhov narave.

V Sloveniji, ki ima visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, a jo s svojim načinom življenja ogrožamo, kot v vseh razvitih državah. K izgubi biotske raznovrstnosti oz. ogrožanju prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst pa v zadnjih letih vse bolj prispevajo tudi podnebne spremembe in širitev invazivnih tujerodnih vrst.

Slovenija spada med razvite države, kjer je tehnologija dostopna in razvita, dostopnost do interneta prav tako učinkovita. Posamezni projekti se že poslužujejo napredne tehnologije za spremljanje redkih vrst. Tako so bili vsi doseljeni risi v projektu LIFE Lynx opremljeni z
biometričnimi ovratnicami, na Zavodu RS za varstvo narave pa smo v preteklosti že razvili in v projektu LIFE NARCIS nadgradili spletno platformo Sporočivrsto.si, kamor pojavljanje posameznih vrst vpisujejo tako strokovnjaki, kot tudi laična javnost. Pripravljamo pa se tudi
s satelitskemu izvajanju monitoringa. Ne gre pa pozabiti niti na tako preproste rešitve kot so družbena omrežja, kjer ljudi ozaveščamo tako o prostoživečih vrstah kot tudi invazivnih tujerodnih vrstah.

 

Vir: gov.si, ZRSVN

foto: arhiv ZRSVN