Vročinski val in napotki za ravnanje

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje bo od četrtka, 22. junija 2017, in vsaj do začetka prihodnjega tedna sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. 

Ob veliki toplotni obremenitvi so najbolj ogroženi dojenčki in majhni otroci, starostniki in kronični bolniki.

Posledice vročinskega vala so sorazmerne z njegovim trajanjem, prav tako pa so odvisne od tega, kdaj v sezoni nas zajame vročinski val. Zgodnejši vročinski val nas bolj prizadene. Posebej naporna je vročina, ki traja tudi ponoči. Klimatske naprave izboljšajo toplotne razmere v zaprtih prostorih, vendar porabijo veliko energije in poslabšajo razmere v okolici klimatiziranih stavb.

Študije kažejo, da so ob vročinskih valovih najbolj prizadeta skupina starostniki, večina raziskav postavlja mejo pri 65 letih, po 75 letu pa ogroženost močno narase. Večina raziskav kaže tudi na večjo občutljivost žensk, kar lahko razložimo s fiziološkimi razlikami med moškimi in ženskami.

Kako se telo odziva na vročino?

Pri telesni dejavnosti učinkovito porabimo do 20 % energije, večinoma je izkoristek še manjši in ne doseže niti 10 %. Preostanek se sprosti kot notranja toplota, ki prispeva k segrevanju telesa in jo mora telo oddati, saj bi se v nasprotnem primeru pregrelo.

V poletni vročini je najbolj učinkovit način oddajanja odvečne telesne toplote izhlapevanje potu s kože, zato uživamo dovolj tekočine. Če je znojenje obilno, je potrebno skrbeti za ohranjanje elektrolitskega ravnotežja.

Kava, alkohol in še nekatere druge snovi pospe- šujejo izločanje vode iz telesa, zato se jim v času vročine izogibajmo ali zmanjšamo njihovo porabo. Nosimo zračna in lahka oblačila.

Hrano razdelimo na manjše obroke in izbiramo lahko prebavljive jedi. Tudi nekatera zdravila vplivajo na sposobnost prilagajanja na vročino. Na zaznavanje toplotnih razmer v okolju vplivajo tudi razpoloženje, močna čustva, pričakovanja o toplotnih razmerah in prilagojenost danim podnebnim razmeram.

Kako ravnati?

Zadržujemo se v senci, prostore zračimo v nočnih in jutranjih urah, okna senčimo zunanje.

Napornejše opravke načrtujemo za jutranje in zgodnje dopoldanske ali večerne ure. Če je mogoče, dajemo v času vročine prednost zadrževanju v parkih, ob večjih vodnih površinah in nasploh v naravnem okolju, še najraje v gozdovih ali višjih legah, saj temperatura zraka z višino pada.

Na srečo vlažnost zraka pri nas v času največje vročine navadno ni tako visoka, da bi preprečevala oddajanje toplote z izhlapevanjem znoja s površine kože. Če je z znojem omočena več kot polovica telesne površine, je to znamenje toplotne obremenitve.

Vročina in živali

Vročina je neprijetna tudi za živali. Tiste, ki živijo na prostosti, si lahko pomagajo in si poiščejo zavetje pred vročino, saj jim je ustrezno obnašanje prirojeno. Drugače je pri domačih živalih, ki se ne morejo prosto gibati.

V vročih dnevih moramo še posebej poskrbeti, da jim nudimo dovolj sveže vode in jim zagotovimo zračen in senčen prostor. Živali nikoli ne puščamo zaprtih v vozilih, ki stojijo na soncu.

(Povzeto po ARSO)