Desetletje od katastrofalnega žledoloma

Mineva deset let od obsežnega žledoloma, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel tudi občino Pivka. Množično lomljenje dreves, debela poledenela plast na cestah, v led okovane hiše, prekinjena oskrba z električno energijo in vodo ter zaprtje trgovin, podjetij in vzgojno-izobraževalnih ustanov. Škoda, ocenjena na več kot milijon evrov, je bila izjemna, in žled je, žal, terjal tudi smrtno žrtev. Desetletje pozneje se še spominjamo dih jemajočih prizorov opustošenja, srhljivih pogledov na uničeno infrastrukturo ter enotnosti in solidarnosti, ki sta zaznamovali odziv skupnosti v času krize.

Poveljnik Civilne zaščite Občine Pivka, Jože Morel, je za Pivški list marca 2014, opisal dogajanje kot eno najzahtevnejših in dolgotrajnih situacij, ki jih je doživel v svoji karieri. Najhuje je bilo na območju Zagorja, Parij, Palčja, Drskovč, Klenika, Trnja, Pivke, Hrastja, Petelinj, Selc, kjer je led povzročil izredno škodo, tudi na elektroenergetskem omrežju.

30. januarja so prebivalci na območju Pivke, Trnja, Klenika, Zagorja, Palčja, Juršč, Slovenske vasi, Petelinj, Selc, Drskovč, Šilentabra, Gradca in Volč so ostali brez oskrbe z elektriko. 31. januar: Del Pivke je že bil oskrbovan z elektriko. 1. februarja so štiri agregate namestili v Selce, Klenik, Palčje in Juršče, na to pa še deset v Zagorje, Drskovče, Parje in Šilentabor. 2. februarja so bili z agregati oskrbljeni v Hrastju, deloma v Zagorju in Trnju, 3. februarja pa v Gradcu in Petelinjah. 4. februarja je bilo na omrežje priključeno Parje, 5. februarja pa še vasi Drskovče in Zagorje. Najdlje sta se iz električnih agregatov napajali vasi Selce in Slovenska vas.

Žledolom je poškodoval 10,6 km visoko napetostnega omrežja, 213 km srednje napetostnega omrežja in 124 km nizko napetostnega omrežja oziroma 10 odstotkov napajalnega visoko- in srednje napetostnega nadzemnega omrežja, so 19. septembra 2014 poročali pri Elektro Primorska in sporočili, da je bilo do tedaj obnovljenih že 65 odstotkov poškodovanih naprav.

V trenutku krize se je lokalna skupnost združila v boju proti naravni katastrofi. Gasilci, vojska, policija, električarji, cestarji, humanitarne organizacije in prostovoljci so s hitrim in usklajenim ukrepanjem uspeli obvladati posledice žleda. Občinsko vodstvo in poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite so odigrali ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, obveščenosti in pomoči občanom. Hitro obnavljanje cest, ponovna vzpostavitev oskrbe z električno energijo in vodo ter pomoč ljudem so bili ključni koraki k normalizaciji razmer.

Med 30. januarjem in 7. februarjem so gasilskim društvom iz občine priskočili na pomoč kolegi iz Obalne gasilske zveze Koper, Gasilske zveze Izola, Gasilske brigade Koper ter Kraške gasilske zveze Sežana. Najmočnejša ekipa je bila na terenu 4. februarja, ko je sodelovalo 12 gasilskih društev s 112 gasilci in 24 vozili.

Pri obvladovanju situacije po katastrofalnem žledu je pomembno vlogo odigrala tudi tedanja vlada. Predstavniki vlade, vključno s predsednico Alenko Bratušek in ministrom za obrambo Romanom Jakičem, so se osebno odpravili na prizadeto območje, da bi ocenili obseg škode in potrebe po pomoči. V luči izjemnih razmer sta predsednica in minister zaprosila države Evropske unije za pomoč, kar je privedlo do dobave zmogljivih agregatov iz tujine v občino Pivka.

Obisk tedanjega predsednika države Boruta Pahorja je dodatno okrepil sporočilo podpore in zahvale za prizadevanja vseh vpletenih, zlasti prostovoljcev, ki so bili nepogrešljivi pri zagotavljanju pomoči na terenu. Borut Pahor je poudaril izjemno hitro, strokovno, požrtvovalno in srčno organizacijo pomoči občanom Pivke med ledeno ujmo.

Ob desetletnici hude naravne nesreče, ko je žled zajel občino, se župan Robert Smrdelj spominja izjemne moči narave, ki je postavila pred prebivalce nepredstavljive izzive. »Kljub temu smo se odzvali enotno, s solidarnostjo in organiziranim delovanjem vseh ključnih akterjev sistema zaščite in reševanja. Delo občinske uprave, požrtvovalnost gasilcev, prostovoljcev, predstavnikov humanitarnih organizacij ter drugih pripadnikov sistema zaščite in reševanja je bilo neprecenljivo, predvsem pa izjemno učinkovito,« poudarja ter izpostavlja, da je sodelovanje in enotnost ključ do učinkovitega obvladovanja podobnih situacij v prihodnosti.

Foto: arhiv Občine Pivka, Valter Leban, Mirko Zver, Jože Morel, ...