Obisk Slovenske matice in slikarske razstave Staneta Kregarja

Enajst članov in prijateljev Kulturnega društva Lipa Pivka se je zadnji avgustovski dan odpravilo na obisk in ogled Slovenske matice v Ljubljani. Skozi zgodovino Matice od ustanovitve v letu 1864 pa do današnje vloge te znanstvene in kulturne ustanove nas je popeljala tajnica –urednica Matice dr. Ignacija Fridl Jarc. Odkrila je mnogo zanimivih dejstev, povezanih z Matico, ki bi jih Slovenci morali bolje poznati.

Izvedeli smo, da je bila Matica ustanovljena z namenom dvigniti slovensko kulturno zavest in razvijati literaturo in znanost. Hkrati je to 2. najstarejša slovenska založba, ki še vedno skrbi za izdajanje najboljših del z znanstvenega, naravoslovnega in tehničnega področja poleg leposlovja. Takrat so izhajale predvsem knjige v nemščini, zato je bilo še bolj pomembno, da se je slovenščina razvijala tudi na področju znanosti in terminologije. Sprva so tiskali vse od slovenskega slovstva do koledarjev in zemljevidov v slovenščini, danes pa Matica skrbi predvsem za tiskanje znanstvenih del s področja zgodovine, arhitekture, filozofije, znanosti… Do ustanovitve slovenske univerze 1919 je bila Slovenska matica osrednja slovenska kulturna in znanstvena ustanova. Danes prirejajo znanstvene posvete, literarne večere, predstavitve knjižnih novosti, skrbijo za ohranjanje stikov z zamejskimi Slovenci in njihovo kulturo in ustvarjalnost. Zanimiva je bila predstavitev, kako je Matica nastala. Pobud takratnih intelektualcev je bilo veliko, prvi jo je želel ustanoviti Anton Martin Slomšek, ki je že prej ustanovil Mohorjevo družbo. Po novem letu 1863 so se povezali ljubljanski izobraženci pod vodstvom Lovra Tomana in po pozitivnem odgovoru cesarja Franca Jožefa I. ustanovili Matico slovensko. Med predsedniki Matice se je zvrstilo kar veliko znanih imen kot Janez Bleiweis, Fran Levstik, Fran Levec, Oton Župančič, Ivan Tavčar in drugi. Po vojni je nova oblast nacionalizirala premoženje Matice, nazaj pa ga je dobila leta 1994. Še mnogo zanimivega smo izvedeli iz zgodovine našega naroda, za zaključek pa nam je prijazna voditeljica  dr. Fridlova podarila nekaj knjig, ki jih je izdala Slovenska matica. Povedala je tudi, da je v času, ko je bil na Matici tajnik - urednik pisatelj Drago Jančar pripomogel, da so vrnili ugled in dali pravo mesto v slovenskem prostoru tržaškemu pisatelju in največjemu domoljubu Borisu Pahorju, ki se je zavzemal za slovenstvo in pravičnost. Podprti s kulturo smo obiskali še izredno zanimivo razstavo v Galeriji Družina ob 50. obletnici smrti slikarja in duhovnika Staneta Kregarja. Razstavljene so bile njegove slike, ki so bodisi v privatni lasti ali v kakšni ustanovi, in prikazujejo njegov razvoj skozi vsa obdobja slikarskega zorenja. Izredno strokovno vodenje umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja je navdušilo vse prisotne. Pivčani pa smo lahko ponosni, da je s svojimi znamenitimi freskami iz življenja sv. Petra Stane Kregar poslikal našo župnijsko cerkev, ki je bila prva tovrstna  poslikava iz  njegovega sakralnega obdobja.

Irena Margon, KD Lipa