Skok čez plot: Invazivne tujerodne vrste

Tujerodne rastlinske in živalske vrste ljudje prenašamo namerno ali nenamerno na območja, kjer te niso naravno razširjene. Prenaša se jih s hitrim transportom, globalno trgovino in željo po vedno novih tržnih proizvodih.

Temna plat prenosa pa se že kaže, saj so na žalost tujerodne vrste ekološko zelo prilagodljive. Sposobne so intenzivnega razmnoževanja, hitre rasti, preživetja neugodnih razmer, v okolju pa povzročajo škodo.

Na območjih, kjer se zemljina spremeni, zaradi erozije, poseke, požara, gradbenih del, so invazivne tujerodne vrste prve, ki prerastejo in zavzamejo habitat naravnemu rastlinstvu.

Velikokrat se razrastejo okrasne rastline, ki jih imamo na vrtovih in zelenicah, pa niti ne vemo, da lahko povzročijo veliko škodo okolju.

Problem nastane, ko vrsto spoznamo za invazivno, jo težko odstranimo iz okolja in preprečimo njene negativne vplive.

Njihova prisotnost povzroča ekološke, zdravstvene in finančne posledice.

Škoda ni le ta, da invazivne tujerodne vrste izpodrivajo domače, prenašajo lahko bolezni, povzročajo zdravstvene težave ljudem, kot so alergije (težave z dihali) in poškodbe na koži (mehurji, opekline), povzročajo tudi gospodarsko škodo. Vzdrževanje javnih površin predstavlja vedno višji strošek, saj je potrebna večkratna košnja, v kmetijstvu povzročajo zmanjšanje pridelka, saj zavzamejo velik del površin.

Z rednim odstranjevanjem in preventivnimi ukrepi zmanjšujemo učinke invazivnih vrst.

Zato je potrebno pravočasno, dosledno in vztrajno odstranjevanje, da preprečimo širjenje in škodo teh vrst. Potrebno je redno odstranjevanje invazivnih vrst še preden zacvetijo oz. tvorijo semena. S tem damo prednost domačim vrstam, ki večkrat cvetijo, s tem pa omogočimo pašo čebelam, čmrljem in drugim opraševalcem dlje časa. Stroje je potrebno redno čistiti in odprte površine ozeleniti z naravnimi vrstami. Ne raznašamo zemljine in peska z območij invazivnih rastlin, saj jih tako razširimo ob cestah in poteh.

Kako ukrepamo?

Invazivne tujerodne rastline odstranjujemo vse do konca cvetenja, saj s tem preprečimo razvoj semen.

Trenutno je v cvetu enoletna suholetnica, ki zmanjša krmno vrednost na travnikih in pašnikih, zaradi dlakavosti pa je živali ne jedo. Odstranimo jo ročno, v primeru cvetenja jo sežgemo.

Orjaška zlata rozga je zelo priljubljena pri čebelah, vendar tvori goste in težko prehodne sestoje, ki izpodrivajo domače vrste, hkrati pa s tem prizadene žuželčje in ptičje vrste. Potrebno je preprečiti tvorbo semen oz. jo odstraniti s puljenjem in izkopavanjem.

Pelinolistna ambrozija tvori tudi do nekaj tisoč semen, ki kalijo v tleh več deset let. Na njivah lahko izrazito zmanjša pridelek, zaradi velike alergenosti pa ima znaten vpliv na zdravje ljudi. Glavni ukrep je preprečitev tvorbe semen, ob manjšem številu rastlin je priporočeno ročno puljenje z zaščitnimi rokavicami.

Japonski dresnik tvori grmovne sestoje, ki zavzamejo velike površine. Na njivah in travnikih zmanjšuje pridelek, s podzemnimi deli škoduje zgradbam, cestam. Tudi z pogosto košnjo ga je težko izkoreniniti, podzemne dele pa je najbolje sežgati.

Zelo pomembno je, da invazivne tujerodne vrste znamo prepoznati, jih pravilno odstranimo in s tem preprečimo izginjanje domačih vrst, obenem pa ne kazijo naše krajine. Kaja Vereš