Slovensko čebelarstvo je vpisano na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. 

Slovensko čebelarstvo je vpisano na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. 
Čebelarstvo je s tem postalo del bogate in raznolike nesnovne kulturne dediščine, ki združuje države sveta v spoštovanju dosežkov preteklih generacij in navdihuje ustvarjalnost sodobnih izrazov in družbenih praks. Priznanje Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je tudi zahvala vsem čebelarjem, ki s svojim načinom življenja negujejo tradicijo, svoja znanja in veščine prenašajo iz roda v rod, s svojo ljubeznijo do narave in čebel pa skrbijo za občutljivo ekološko ravnovesje in trajnostni razvoj. 
Tudi na Pivškem je bogata tradicija čebelarstva. Čebelarska družina Košana je bila ustanovljena leta 1952, 12 let kasneje, leta 1964, pa še Čebelarska družina Pivka. Obe sta vse do decembra 1997, ko smo ustanovili svoje lastno društvo, delovali v okviru Čebelarskega društva Postojna. Čebelarsko društvo Pivka je nastalo 20. decembra 1997 na pobudo košanskih in pivških čebelarjev, in sicer z nastankom nove občine Pivka, je povedal predsednik društva Franko Dolgan.
Danes je v Čebelarsko društvo Pivka vključenih 92 čebelarjev, ki čebelarijo s preko 2400 čebeljimi družinami. Upravljajo s pašnim katastrom čebelje paše v občini Pivka (območje Javornikov je hojeva paša, na območju Narina in košanske doline pa akacijeva in  lipova paša). Kar polovica članov ima nacionalno poklicno kvalifikacijo Čebelar. Tesno sodelujejo s Čebelarsko zvezo Slovenije, sosednjimi društvi in drugimi ustanovami, kot sta nacionalni veterinarski inštitut in območni veterinar za čebele. Tako poskrbijo, da pridejo čebelji pridelki do potrošnikov najvišje možne kvalitete.