Skrb za kale je tudi skrb za dvoživke
Skrb za kale je tudi skrb za dvoživke
21. 3. 2023
104
V sodelovanju s številnimi deležniki so sodelavci projekta LIFE AMPHICON pripravili tretji letni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na državnem nivoju. Rezultati so predstavljeni v novičniku Regljač, kjer lahko preberemo tudi prispevek iz območja občine Pivka avtorice Eve Šabec Korbar, višje svetovalke na projektu Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
»Življenjsko okolje dvoživk na območju krajinskega parka so predvsem kali, pojavljajo pa se tudi na območju presihajočih jezer. V starejših popisih najdemo podatek o potrjenem velikem pupku na območju Petelinjskega jezera in v okoliških kalih. V projektu so spomladi leta 2021 strokovnjaki za dvoživke izvedli pregled kalov na območju krajinskega parka.
Ob pregledu 14 kalov so popisali sedem vrst dvoživk – rosnica, navadni pupek, planinski pupek, navadna krastača, veliki pupek, hribski urh, zelena rega (Lužnik & Glasnović 2021). Najpogostejša je bila rosnica, ki je bila prisotna v 70 odstotkih kalov, sledil ji je navadni pupek prisoten v polovici kalov. Veliki pupek, projektna prednostna vrsta in kvalifikacijska vrsta Nature 2000, je bil prisoten v treh kalih. V dveh kalih pa so potrdili prisotnost tujerodne invazivne vrste zlate ribice, ki jih bomo odstranjevali v projektu. Člani društva varstvenih biologov BIODIVA so v maja 2022 izvedli monitoring populacije velikega pupka v Drskovškem in Zagorskem kalu. V obeh kalih so potrdili prisotnost velikega in navadnega pupka, še posebej veliko jih je bilo v Drskovškem kalu. Monitoring bodo ponovili tudi v letu 2022. Kale je ustvaril človek, zato so tudi naša kulturna dediščina in obenem lep element v prostoru. Da bomo za kale bolje skrbeli, v projektu veliko pozornosti posvečamo komunikaciji z domačini in izvajamo različne izobraževalne dogodke. Verjamemo, da jih bomo s skupnimi močmi ohranili in tudi skrbeli, da ne bi postali dom našim akvarijskim ljubljencem, potem ko se jih naveličamo.« Eva Šabec Korbar, več v priloženem dokumentu.
»Življenjsko okolje dvoživk na območju krajinskega parka so predvsem kali, pojavljajo pa se tudi na območju presihajočih jezer. V starejših popisih najdemo podatek o potrjenem velikem pupku na območju Petelinjskega jezera in v okoliških kalih. V projektu so spomladi leta 2021 strokovnjaki za dvoživke izvedli pregled kalov na območju krajinskega parka.
Ob pregledu 14 kalov so popisali sedem vrst dvoživk – rosnica, navadni pupek, planinski pupek, navadna krastača, veliki pupek, hribski urh, zelena rega (Lužnik & Glasnović 2021). Najpogostejša je bila rosnica, ki je bila prisotna v 70 odstotkih kalov, sledil ji je navadni pupek prisoten v polovici kalov. Veliki pupek, projektna prednostna vrsta in kvalifikacijska vrsta Nature 2000, je bil prisoten v treh kalih. V dveh kalih pa so potrdili prisotnost tujerodne invazivne vrste zlate ribice, ki jih bomo odstranjevali v projektu. Člani društva varstvenih biologov BIODIVA so v maja 2022 izvedli monitoring populacije velikega pupka v Drskovškem in Zagorskem kalu. V obeh kalih so potrdili prisotnost velikega in navadnega pupka, še posebej veliko jih je bilo v Drskovškem kalu. Monitoring bodo ponovili tudi v letu 2022. Kale je ustvaril človek, zato so tudi naša kulturna dediščina in obenem lep element v prostoru. Da bomo za kale bolje skrbeli, v projektu veliko pozornosti posvečamo komunikaciji z domačini in izvajamo različne izobraževalne dogodke. Verjamemo, da jih bomo s skupnimi močmi ohranili in tudi skrbeli, da ne bi postali dom našim akvarijskim ljubljencem, potem ko se jih naveličamo.« Eva Šabec Korbar, več v priloženem dokumentu.
_0.jpg.jpg "Projekt SECAP")
