Suhorski pomladanski praznik

Suhorke in Suhorci so letos ponovno pripravili prireditev ob sv. Jožefu in veliki noči, na kateri pa so se tokrat spomnili še svojega rojaka, pesnika, rodoljuba Jožeta Volka Suhorskega.

Domačini in prijatelji Suhorcev ter številni nastopajoči so se zbrali sredi vasi ob Ješnikovi hiši, ki jo družina Deklevovih, po domače Ulčarjevi,  odstopi vaški skupnosti za čas razstave na Suhorju narejenih pirhov, domačih vezenin in velikonočnih potic, pletenic in ostalih tudi na videz lepih dobrot, letos pa so Suhorci v tej hiši pripravili tudi prikaz nekaterih nekdanjih suhorskih in okoliški rokodelskih spretnosti.

Jože Volk Suhorski se je rodil 17. marca 1842 pri Kovačevih na Suhorju, umrl pa leta 1922. Malega Jožeta so s priporočilom domačega učitelja poslali k sorodnikom v Trst, kjer je bila nekaka vadnica za slovenske, hrvaške in srbske otroke. V kopi se je znašel s sinom svečenika pravoslavne cerkve, to prijateljstvo pa je botrovalo njegovemu bodočemu kulturnemu in političnemu udejstvovanju. Pri tej družini se je naučil srbske in ruske cirilice. Kot učitelj je služboval v Kočevju med Nemci, v Bohinjski Beli, Št. Juriju pri Grosuplju, do leta 1873 pa v Cerknici. Že tedaj je dobival iz Moskve časopis Novaja Vremja. Tudi med ljudstvom je širil ideje o bratstva vseh Slovanov, kar pa ni bilo po godu tedanjemu cesarskemu okrajnemu Glavarju Ogrincu, ki ga je zato  kazensko premestil v Črni vrh. Tam  je Volk v župniku Domicelju našel idealnega somišljenika in iskrenega prijatelja. Kasneje je bil premeščen v Lokavec pri Ajdovščini.  Tudi v Lokavcu ni služboval dolgo, saj je v staroslovenščini pozival k molitvi v vseh jezikih, uglasbil je pesem o svetih Cirilu in Metodu, ki so jo peli tudi v cerkvi, v družbi enakomislečih duhovnikov pa je širil idejo o bratstvu med Slovani, zaradi česar ga je goriški škof Mahnič predčasno upokojil.

Volk je več del posvetil krajem, v katerih je služboval, tudi svojemu rojstnemu kraju.  V  teh pesmih se odraža ljubezen do domačega in slikovit opis krajine čistega časa, na primer v pesmih Vremska dolina, Notranjsko in ostalih, ki sta jih na prireditvi recitirala Dunja Gustinčič in Boris Krnel.

Na prireditvi je svojo pesem recitirala Dora Hrvatič iz male Pristave in suhorskih korenin, pel pa je Moški pevski zbor Košana. Domačini Gašper, Vili in David so zagodli na harmonike, Janez Ulčarjev se jim je pridružil »na perce«, na njihovo muziko pa so zaplesali suhorski pari v skupini Nej druje. V skladu z Volkovimi vseslovanskimi idejami pa so se na z nekaj srbskimi plesi predstavili še člani Prosvetnega kulturnega društva Nikola Tesla iz Postojne in z domačo pesmijo Izolanka Marjetka Popovski v družbi  dekletiskupine Cvet v laseh.

Na koncu so Suhorci odprli vrata razstavne »hiše«, v kateri je gospa Čehova šivala na stari šivalni stroj, Vida je prodajala za jugoslovanski denar, v oštariji je domače pivo, jabočnik in domače pivo stregel oštir Nik Čotar. Kristina Volk pa je pokazala po svoji mami Antoniji Krebelj Volk podedovano in ob domači kuhinjski mizi pridobljeno spretnost praskanja suhorskih pirhov. Ti bodo ta teden še na ogled po predhodni najavi Brigiti na telefonski številki  041 425 183.

Suhorci so goste - med njimi so bili tudi člani družine Benko iz Ljubljane, ki je Suhorcem podarila zapuščino Jožeta Volka Suhorskega  -  pogostili s svojo tradicionalno ovčjo župo in z ostalimi dobrotami.